Navzven in navznoter

Ob tebi iztočil sem morje solza.

Vem, vse so ti segle v globoko.

Navzven pa – prav nič se, prav nič ne zazna,

ti polje je ravno, široko…

 

Ob tebi trpel sem, a tvoje oči

popolnoma hladne, brezdušne,

vem, v tebi globoko z menoj vse trpi,

navzven pa – naj zlodej me kušne!

 

Ne rečem, dospeva, je videt tako,

da neke zadeve omili,

a tudi omiljeno ni nič lepo,

nič lažje, ker Tema te sili…

 

Ja, res, prav »zabavno«, za vola ubit,

postopoma boljše bo znalo,

a znova k zaupanju nekemu prit,

nikoli se, žal, ne bo dalo…