Pamet in razum

Baje z leti pridobivaš na pameti…

Hm, tako prepričanje je popoln KRETENIZEM, ki niti tega ne ve, o čem govori!

 

Res je, z leti LAHKO pridobivaš na izkušnjah, pa – če jih zmoreš pomniti in upoštevati, če te nagoni ne povlečejo, potem se zmoreš temu ustrezno tudi izkazovati, z nekimi, vsaj domnevno, boljšimi izbirami. Nikakor pa z večjo pametjo!

 

Kaj sploh je, ta pamet? Preprosto – strokovno ji pravijo konkretno, praktično, neposredno vzročno-posledično mišljenje, in je, kot tako, dano, to mišljenje, celotnemu živalskemu svetu in absolutni večini t. im. človeštva.

Ta pamet je, v bistvu, zgolj zmožnost nekih osnovnih izbir, in se te izbire, domnevno vsaj, lajšajo, s tem, ko se iz poprejšnjega živetja nekaj naučiš. Če in kadar se, naučiš.

 

Pri vsem tistem, česar NI moč zaznavati s čutnim zaznavanjem, pri vsem tistem nevidnem, a obstoječem (denimo pri družbenih zakonitostih, pri psihi, pri odkrivanju nekega kolesa, hladilnika, električne energije…), pa je pamet popolnoma brez učinka! Ko bi bilo odvisno od nje, bi, še vedno, živeli v votlinah…

 

Razum, ki je rariteta, na tem planetu, pa je nekaj povsem drugega. Razumu je moč poreči tudi logika (NE obstajajo različne logike, neke pekovske, trgovske… pač pa zares obstaja ena sama in edina = razum), ali pa celovito, kompleksno mišljenje. In ta razum edini zmore seči do ugotavljanja nekih, na primer, naravnih (tudi ostalih, denimo družbenih) zakonitosti!

 

Razum je SEŠTEVEK sočasno delujočih pameti in abstraktnega mišljenja, pomeni, da razum zmore, ob sočasnem zavedanju realnosti, predstavljati si tisto, kar ni dano očem ali ostalim čutilom!

 

Na primer: zmorem si zamisliti skupinsko fotografijo nekega razreda, zmorem spreminjati obraze, jih »videti« bodisi nasmejane, bodisi resne, zmorem oživeti podobe, pa »vidim« premikanja, »slišim« glasove… ob čemer, pri odprtih očeh, seveda, vem kje hodim, upoštevam luč na semaforju, skratka – vem, kaj in kako počnem.

 

Med tem, kako »vidi« pamet, določene zadeve, s čutnimi zaznavami neotipljive, in kako jih vidi razum, je – za 180 stopinj razlike! In tako pamet »ve«, da oblast-pokvari, in da prilika-dela-tatu, in se sprašuje tisti kam-je-izginila-vsa-morala, dočim razum ve, da oblast in priložnost le omogočita to, da izkažeš tisto, kar dejansko si, in da morale nikoli, med občimi, sploh bilo ni, in je ne more biti, kajti – za moralo velja tudi načelnost, česar pa nagonskost ni zmožna! In tudi ni zmožna ločevati med moralnostjo (zaveza, ki jo v samem sebi nosim, in sem samemu sebi najstrožji sodnik) in tozadevno pridnostjo, ki je pridna samo takrat, kadar se boji posledic neprimernih ravnanj…

 

Razni ajnštajni, galilei, da vinčiji, tesle, dostojevski – že kot otroci razpolagajo s krepko (ne da se sploh izkazati razlike med pametjo in razumom, takšna je!) močnejšimi miselnimi sposobnostmi, kot so zmožnosti, mišljenjske, absolutne večine t. im. človeštva!

 

Ne verjameš? Čemu ne, ko pa so bile težave pri dokazovanju neploščate Zemlje, obstoja bakterij, možnosti izrabe vodne energije… vsepovsod, kjer ni bilo moč s čutili dospeti do nečesa, in preveriti dejanska stanja.