Nikdar
si nisem na prvem znal biti,
vselej imel
sem svoj rad-te-imam,
vselej
sem znal se nekomu nuditi,
kajti
drugače, preprosto, ne znam…
Nikdar,
za hipec, ki starše odlaga,
ki ni
otroku v doseg vsak svoj hip,
nikdar
brezčuten, tak, ki ne pomaga…
Zlahka
priznam, da res čuden sem tip!
Težje
vzamem, mi lepše je dati,
v tvojem
nasmehu še moj zaživi,
a
hkrati zmorem na samem jokati,
da moja
bol naokrog ne mori…
Nisem »normalen«,
in sploh nočem biti,
jih že
tako je občutno preveč,
kdo ve,
če svet znal drugačen bi biti,
ko vsa »normala«
bi šla nekam preč…
Rad te
imam, in le to ti znam dati,
če ti
dovolj je, me vzemi vsega,
če je
nevrednost ti v meni spoznati,
potlej
v »normali« boš sebe našla…
Ni komentarjev:
Objavite komentar