Obstajajo
dobre pošasti. V svetu, ki sme na glavi stati.
So
polne napak. Denimo – imajo srce, in dušo, celo vest in solzé!
In
takšnih pošastnih pošasti se kaže, zanesljivo, bati,
ker vsaka
od njih preti, da napade, da pograbi, celo da te – poje!
Priznam,
sodim mednje! Med te, in takšne, pošasti.
In ne
samo to, sem še dodatno napačen, ker me tega ni nič sram!
Še huje
– drugačen sebi na bi mogel v oči zreti, se sebi dopasti,
drugačen
nikdar nisem bil, in še danes biti ne znam…
Mene se
je bati! Res! Lahko ti pomagam, celo rad zmorem imeti!
Ko vsaj
lagal bi, in hinavil, zahrbtno ravnal, da vtis popravim!
A ne,
niti takšnih preprostih stvari nisem zmožen početi!
Tako da
– lahko ti kaj dobrega naredim, če se, jaz, pošastna pošast, nate spravim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar