Moj
objem ni zaprtega tipa. Od znotraj, seveda.
Od
zunaj pa vanj je res redkim dospet.
Lahko
greš iz njega, če v njem ti preseda,
nazaj pa
– preveč je ključavnic odpret…
In
čuden je. Jaz sem o tem, ki odločam,
kdo v
njem je, četudi sam meni, da ni,
in tudi
popravkov cel kup omogočam,
čeprav
v neskončnost mi to ne vzdrži…
In vem,
moj objem nima neke veljave,
vsem tistim,
ki vanj jim ni dano nikdar,
in
briga me zanje, za vse njih postave,
vse
bolj čistih rok rad, vse bolj kot sem star…
A tistim,
ki v njem so se smeli ogreti,
ki
našli v njem svoj so varen pristan,
že šteje,
če smejo ga zase imeti,
če njih
up v njem prav nikdar ni izdan…
Ni komentarjev:
Objavite komentar