Že itak
živim kaznovan…
A prej,
ko imela sva naju,
sem kazen
prestajal v raju…
zdaj v
peklu, popolnoma sam.
Že itak
mi ni do sveta…
A prej
svoj planet sva zgradila,
pred vsem,
kar ne prija, se skrila…
zdaj
skrivat se več mi ne da.
Že itak
povsod le gorje…
A midva
v nasmehu sva znala,
drug drugemu
sonce dajala…
zdaj
sonce več vziti ne sme.
Že itak
sem v prazno počel…
A nama
bilo je vsakdanje
dospevati
v najine sanje…
Zdaj
sanj niti ne bi hotel.
Že
itak, ma, k vragu vse…
Brez
tebe vsak dan je enako,
življenje
z veliko napako…
brez
tebe vseeno mi je.
Ni komentarjev:
Objavite komentar