Še
vedno se borim, da do moči dospevam.
Trošiti
jo hitim, za hipec ne oklevam.
Še
vedno se borim, kot črv sred vesolja,
da neki
zvezdi spet bi zasijala volja…
Še
vedno se borim, še vedno se sprašujem
mar sploh
v pravo smer v šir vesolja plujem,
mar
zmore sploh moj glas v njen doseg dospeti,
ali pa
mu je dano le v prazno izzveneti…
Še
vedno se borim, saj, nekaj mi pomaga,
ne vem,
kaj čaka me, poraz, ali pa zmaga,
vesolje
moč ima, se črva ne boji,
in
zmore narediti, da v hipu izpuhti…
Še
vedno se borim, ko bi jo tu imel,
da znal
bi slišati, da gledati bi smel,
tako pa
v temi, na slepo tavajoč,
za
zvezdo se podajam, v vesolja širno noč…
Ni komentarjev:
Objavite komentar