Povem ti…

Saj ne vem, če veš,

kaj je tisto, kar najbolj boli,

kaj v dušo reže, ko se pripeti,

da me čutiti ne smeš…

 

Ko tvoj pogled se mi več ne nasmeje,

ko tvoj pogled neha biti sanjav,

ko nima želje, da boža, da greje…

bom le trpljenje poznal.

 

Ko tvoj objem se od mene obrne,

huje, ko bo me iz sebe odgnal,

vse moje želje z lahkoto zavrne…

bom le trpljenje poznal.

 

Ko tvoj poljub se mi noče več dati,

in raje v praznem bo v prazno zastal,

ker mojih ustnic ne zmore prestati…

bom le trpljenje poznal.

 

Hujšega ni, da še bolj bi bolelo,

vse to imel sem, vse to sem živel,

da me poganjalo je, in me grelo…

bom brez tega le trpel.