Najin drug v drugem

Njihov biti skupaj se lahko kar skrije,

midva znava drug v drugem, drug za drugega,

ista pot, ki vsak trenutek v istosti zasije,

ista misel, ista želja, eno in ne dva…

 

Najin drug v drugem v sebi isto dušo nosi,

vselej je zato, da daje, ves bi se razdal,

prav nikdar ne pričakuje, prav nikdar ne prosi,

brez dajanja v biti skupaj hitro bi končal…

 

Najin drug za drugega je vselej znal živeti,

kaj je lepšega, kot biti varen nek pristan,

nič iskati, vse kar hočeš dano je imeti,

kar je enemu, obema je, nič več, nič manj…

 

Najin jaz v midva je zrasel, ko sva se spoznala,

vsak trenutek, ki ločuje, prehudo boli,

ni bilo težave, ki bi naju ločevala,

do sedaj, ko proti volji najini pekli…

 

Čutiva se, do globine, le kako se ne bi,

ko pa ti si jaz, in jaz sem ti, za vekomaj,

nisva, prav nikdar, spoznala tistega vsak sebi,

zdaj trpiva in želiva svoj midva nazaj…