Takrat,
ko vodi te srce,
karkoli
že pod tem pojmuješ,
takrat
tudi prek trnjev gre,
takrat
še sebe izničuješ…
Kaj
misli trezne, kup spoznanj,
kaj tisto
vse, kar se razkriva,
dokler
s trpljenjem ni te manj,
preveč
je želja živa…
Srce
izbira takšno pot,
da zna,
na njej, trpeti,
razdaja
vedno se, povsod,
le s
tem zmore živeti…
In le
odziva si želi,
oporo potrebuje,
da z
njo nikoli ne zaspi,
dajati
ne nehuje…
In
večje kot je, več zdrži,
dlje z
upanjem se hrani,
odganja
misel, ki preti,
da
željo mu odstrani…
Ni komentarjev:
Objavite komentar