Čaka(m)
te, moja bližina, prav vsa,
in je,
v čakanju, boleče,
čaka(m),
da k meni, domov boš prišla,
tu je,
brez tebe, moreče…
Čaka(m)
pogled te, in čaka(m) dotik,
ni mi
predolgo te zreti,
in v
dlaneh je le bol, kot pomnik,
da
smel, nekoč, sem te greti…
Čaka(m)
te, čaka(m) lačen objem,
zdaj nima
komu se dati,
ti pa
toplo znaš leteti v njem,
in me,
s seboj, radovati…
Čaka(m)
te, čaka(m), medtem čas polzi,
kot bi
nagajal, se vleče,
prav
vsak moj delček si tebe želi,
ni mu,
brez tebe, do sreče…
Čaka(m)
te, čaka(m), vem, da boš prišla,
a mi
zato ni nič lažje,
vse,
kar drugače je kakor midva,
nama,
preprosto, zgolj laž je…
Čaka(m)
te, moja bližina, prav vsa,
čaka(m),
da nehaš trpeti,
tu si,
v meni, le tu si doma,
le tu
spet zmoreš živeti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar