Edini

Vsi na tem svetu ne znajo ti dati

pikice tega, kar v meni je zate,

to sem, nekoč, že hitel pokazati,

ko zmešal vragu sem štrene rogate…

 

Meni, edinemu, si se razprla,

jaz te poznam, in vsi drugi prav nič,

name, edinega, si se oprla,

znal sem, edini, ti biti vodič…

tja, kjer se mnenje po svoje rojeva,

in kjer zapoved zanj nič ne velja,

tja, kjer resnica za hip ne okleva,

pač pa pove, kakor ve, kakor zna…

 

Bil sem edini, ki je kdaj zaupal,

tebi, in vate, podpiral ti pot,

ki se postaviti zate je upal,

hrbet ti čuval, nenehno, povsod…

 

Vsi na tem svetu ne znajo ti dati,

ne da bi vzeli, v zameno vsaj,

jaz pa sem tebi hitel luč prižgati,

srečen prejel sem nasmeh tvoj nazaj…

 

Meni, edinemu, si se razkrila,

mi dovolila si v svoje srce,

v dušo edinega si me ovila,

jaz sem, edini, bral tvoje želje…

da pohitel sem, če se je le dalo,

streči jim, kar so mi zmogle moči,

zame, edinega, ti je sijalo

iz tvojih mehkih, globokih oči…