Vem, ni
dano ti na plano, da bi poklicala,
slišim tudi,
ko zapišeš, dobro pomnim glas,
ko bi
se vsaj oglasila, nek namig mi dala,
bi mi
lažje stekel do moči spet zdajšnji čas…
Dolgo
je, predolgo, kmalu bo tri tedne bedne,
kar si
zapisala, da sem v tebi, da sem tvoj,
z
drugimi besedami, a meni so vse vredne,
sploh
ne slutiš, kaj storile bi z menoj nocoj…
Vselej
si za mene stala, moč si mi budila,
skupaj znala
most graditi sva prek vseh ovir,
zdaj pa
neka čudna sila bi mi moč izpila,
pa tvoj
glas bi znal pognati zopet me v dir…
Vem,
ječarka zna bit kruta, ni ji zate, zame,
sploh ne
sluti, da prav ti si, kar je vredno v njej,
ko
zdivja se, drugega ji več ne preostane,
kot da
leže pridno spati, kjer bila je prej…
Vem,
brez duše je, zato pa ti si moja duša,
in to
takšna sončna, zlata, ki samo topli,
ne
zaveda se, da vse zaman je, kar poskuša,
boš iz
njene teme znova prisijala ti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar