Moja
Miša ve, da jo imam rad.
Kako ne
bi vedela, ko pa to čuti?!
In ve,
da je moj zaklad,
in da
so upi mi brez nje razsuti…
Moja
Miša ve, kaj sva živela!
Kako
sva drug za drugega hitela,
kako sva
drug za drugega gorela,
kako le
skupaj do veselja sva dospela!
Moja
Miša ve, kaj mi pomeni!
V
pogledih zvezdnate planjave,
poljubi
njeni vsi ognjeni,
v
objemih sem ostal brez glave…
In moja
Miša me pozna!
Ob njej
in zanjo znal sem stati,
jo znal
peljati do neba,
se
vselej ji hitel dajati…
Ja,
moja Miša ve. In hrepeni!
Po tem,
da bova skupaj smela,
da nič
več nama ne skazi,
da bova
se toplo objela,
da spet
v poljubih zagori,
da bova
v svojem svetu štela
še
mnogo, mnogo sončnih dni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar