Ne pristajam!

Ne, ne, ne pristajam!

Ker sem dajal, ker sem svetlil,

ker sem do zadnje pore bil

predan, zagnan, v daj naravnan,

zdaj krivec sem spoznan?!

Ne, nikakor ne pristajam!

Ker sem zaupal in bodril,

podpiral, dvigal in tešil,

postavljal sebe v nek drug plan,

zdaj krivec sem spoznan?!

Ne, še zdaleč ne pristajam!

Edini bil sem nek pristan,

edini sebe dal, nič manj,

v podporo čvrsto vselej stal,

v povrat le nudeno jemal,

tešil tegobe silnih ran…

zdaj krivec sem spoznan?!

Ne, ne pristajam!