Vem,
nihče te nič ne vpraša,
so te
kar odnesli stran,
žalost
trga, in spodnaša,
pridi
spet na plan!
Druge
ni, kot se boriti,
za življenje,
za nebo,
ti
zgolj zmoreš razjasniti
dušo
mi, srce, oko!
Te
želim, in potrebujem,
da sploh
zmorem sebi bit,
in, da
tebi se darujem,
se ne
smeš pustit!
Daj že,
terierja zbudi,
da pokazal
bo zobe,
nič
predaje, se potrudi,
če
vztrajaš, potlej gre!
Te
pogrešam koprneče,
dan za
dnem je nemogoč,
manjka
najine mi sreče,
in
poljub tvoj vroč!
Lačen
tvoje sem topline,
kaj bi
dal za tvoj objem,
mi brez
želje dan ne mine,
da bi
bil v njem!
Se za
hip ne smeš predati,
mlati,
grizi, kakor znaš,
dolgo
mi je že čakati
da mi
sebe daš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar