V izpuhtelem objemu

Slutiš ne, kako boli,

ko objem, ki bil je nuja,

in potreba, želja, sreča…

iznenada izpuhti!

In ko se razdalja veča,

in postane hladna, tuja…

 

Slutiš ne, kako mrcvari,

kadar rad-imam hiti,

da se daje, da ogreje…

a že hipoma se skvari,

ko ledeno vanj zaveje,

da pobije mu oči…

 

Slutiš ne, kako dan teče,

ko v bližini je daljava,

ko se želja v bol razkraja…

ko pogled samo zapeče,

ko spomin samo ostaja,

ko ti duša le crkava.