Z besedo…

Z besedo ima moč, silovito.

Z njo me zna pobiti… in na nebo me dati.

Zna me ohladiti… in povsem prižgati.

Zna razžalostiti… srečo darovati.

Zna povsem izpiti… s polnostjo navdati.

Jemlje z zavito… daje z odkrito.

 

Z besedo me odmerja.

Zna prizadeti… zna pocrkljati.

Zna me prekleti… zna up prižgati.

Zna me zavreči… vase jemati.

Zna moč izpreči… upe zagnati.

Z neko me spreči… z drugo usmerja.

 

Njene besede so vedno me grele,

vedno, poprej, so medile uho,

vedno so mi razodevat hitele,

to, da v njej mi mehko je, toplo…

Zdaj nanje čakam, bi spet jih poslušal,

rad spet živel nek poprejšnji bi čas,

da znova srečo bi, sončno, okušal,

da bi življenje mi vrnil njen glas…