... v tem
večeru me je misel povedla, k tebi, pravzaprav k tvoji pesnitvi, s katero psu
hvalo poješ, in, v izogib slehernemu nesporazumu, takoj zapišem, da se
popolnoma strinjam s tvojim ugotavljanjem, kajti – da, na veliko žalost, a je
tako, je v psu moč najti tisto plemenitost, dobroto, iskrenost, predanost,
katere v občestvu ni, vsaj drugje kot na jezikih ne, vendar – čemu, za vraga,
si, med podajanjem te resnice, dospel do žalitve?! Čemu, hudiča, si stvaritev
Narave, konkretno muhe enodnevnice, žalil, s tem, da si občega z njimi
primerjal?! Muhe enodnevnice namreč imajo nek smisel obstajanja, sicer jih
Narava ne bi ustvarila – občih, mimogrede, ni, vsaj ne neposredno – služijo, na
nek način že, celoti, obenem jim ne moreš očitati neke nemoralnosti, niti
trudijo se ne biti v človekovem svetu, za razliko od občih, ki ne samo, da so
ga preplavili, pač pa ga tudi razkrajajo, na slednjem koraku, in se, bojda, »po
človeško« ravnajo, potemtakem jim smeš očitati, to nemoralnost, saj se nenehno
z njo izkazujejo, ko poslujejo na temelju dvojnih meril, ko vselej sebi lepše,
lažje, boljše načine iščejo! Obenem pa – iščem, že predolgo iščem, a, še vedno,
ne vem, čemu so pravzaprav namenjeni, v čem, s čem doprinašajo nekemu boljšemu
jutri?! Ne svojemu, kakopak, pač pa boljšemu jutri skupnosti, celote. Tako da…
Res je,
z marsičem, o čemer tvoje življenje govori, se ne bi strinjal, zlahka je moč
ugotoviti, da je delovanje okolja, večinskega, vplivalo tudi nate, s tem svojim
vplivanjem skazilo ne samo tvoje življenje, pač pa tudi tebe samega, a vse to
ti zmorem zlahka spregledati, vedoč, da nikomur nisi svinjal, da si vselej za
svojimi besedami stal, da si le s svojim obrazom, brez mask, po svetu hodil, in
se trudil, da bi bilo lepše, boljše, svetu kot takem, ampak – te lahkomiselnosti,
te nesramnosti, s katero si se izkazal, ko si ničevost, sprijenost z muhami
primerjal, pa čeprav z enodnevnicami, ne, tega pa ti ne morem kar tako
spregledati! Ko bi se vsaj k nekim črvom, glistam, ne vem, k drekobrbcem
obrnil, iščoč primerjavo, pa v redu, imajo z drekom opraviti, sredi dreka si
užitke najdejo, dočim muhe enodnevnice rade tudi nad vodo letajo, voda pa naj
bi nekaj čistega bila, kadar vesoljnega blata, družbenega, ne raznaša naokoli,
kakopak.
Ne, ne,
Bajron, muhe enodnevnice so povsem neškodljiva bitja, obenem nečemu služijo, pa
zagotovo krepko več pripomorejo k obstanku stvarstva, kot pripomorejo tisti,
nad katere, upravičeno, povsem, psa povzdiguješ. Pravzaprav ga niti ne
povzdiguješ, si zasluži svoje mesto!
Pa – ne
zameri mi nekaj ostrih besed, zaradi njih te prav nič manj ne upoštevam, v
podobi častnega, poštenega, tvornega bitja, le… z muhami si malček predaleč
šel. Ob vseh ustreznejših primerjavah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar