Vse
življenje, in tudi sedaj, na stara leta, poslušam tisti »ti si butast, ničesar
ti ni moč dopovedati«!
Dobro,
če vsi tako pravijo, in malodane vsakdo, potem je nekaj na tem. In se skušam
poglobiti, se podučiti, ker – oni »vedo«, da če se zmoreš poglobiti-vase, pa če
se dovolj (na)učiš, če si na ustrezen način (samo)vzgojen… da se lahko znebiš
neumnosti, in postaneš pameten…
In se
poglabljam…
Mejduš,
nikoli po poti vsi-tako-počnemo, potemtakem redno sam, redko v dvoje, prek
neuhojenih, nesteptanih poti. Neumno, vsekakor, čeprav – trap tega ne bi
zmogel, če nič drugega bi zašel, nekam v brezpotje…
Mejduš,
nikoli nisem svinjal, raje sem svoj hrbet podstavil, kot da bi na tuje nalagal…
ja, res, tudi to je skrajno neumno, čeprav… trap tudi tega ne bi zmogel…
Mejduš,
opravljam zadevščine, na pošten način, katerih oni niso zmožni niti na njihov,
nepošten način opravljati, pa… ja, neumnost, skrajna, ta na-pošten-način, ker –
samo bedak, kapitalni, ne bo šel po liniji najmanjšega odpora, obenem pa… ampak
trap ne bi zmogel niti nepošteno, kaj šele pošteno, potemtakem…
Potemtakem
mi, znenada, šine, tisti preblisk: kaj pa, če NISEM jaz NEUMEN, pač pa SI
NEUMEN TI, ki me celo moje življenje skušaš narediti za TEBI ENAKEGA, pa še
vedno nisi spoznal, da je to – nemogoče?!
Sebi so
merilo sveta. Sebi so pravilni. Moralni, pošteni. Pridni, sposobni. Pametni,
vedoči. Potemtakem – vsakdo, ki je njim drugačen, avtomatično dobi predznak,
tisti NE-, čeprav…
Kjer
mrgoli svinj, tam JE SVINJAK. Časi krulijo, zelo krulijo, in še bolj bodo,
krulili. Bog ne daj, da ne kruliš, takoj si NE- karkoli že, tudi neumen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar