Lahko ustvarjalnost dospe do cilja?

Da, res, lahko ustvarjalnost, kadarkoli, dospe do nekega svojega cilja?! Do tega, da reče »takole, konec je, dosegel sem, kar sem nameraval doseči… in sedaj lahko uživam, v tem, doseženem«?

 

NE, ne more, NIKOLI! Ker…

Ustvarjalnost je ustvarjena ZA TO, da ustvarja, pa nikjer ni tistega, čemur bi lahko rekli cilj, kaj šele – končni cilj!

Vse, kar doseže, do česar dospe, ta ustvarjalnost, neki vmesni njeni dosežki, so zgolj posamične »stopnice«, na »stopnišču«, ki vodi – v nedogled!

 

Ustvarjalnost dosega lastno zadovoljstvo med ustvarjanjem, med delom, pravzaprav je samo ustvarjanje, samo delo njeno zadovoljstvo! Ko dospe do ene izmed »stopnic«, do nekega vmesnega cilja ( = ko uspe nekaj ustvariti), je izčrpana, »akumulatorji« so izpraznjeni, in tudi zadovoljstvo hitro mine. Več kot je teh »stopnic«, do katerih si dospel, hitreje mine zadovoljstvo ob neki posamični doseženi »stopnici«. Pa ne zadovoljstvo, povzročeno s tem, ker si dospel do »stopnice«, ker si »stopil nanjo« (ko bi bilo zadovoljstvo porojeno s tem, bi trajalo, ves čas, kar stojiš na tej »stopnici«), pač pa zadovoljstvo, temelječe na uspešnem dospevanju do te »stopnice«.

 

Z vsako od teh »stopnic« nastopi krajše obdobje praznine, izpraznitve, tistega TOZADEVNEGA notranjega miru, ki ne žene naprej. »Akumulatorji« so prazni, znova se morajo napolnit.

Ta mir, ta izpraznitev NI zadovoljstvo, NI ugodje, daleč od tega, je, v bistvu, neko stanje, v katerem komaj čakaš na trenutek, da te bo, spet, gnalo, naprej, k nekemu ustvarjanju.

 

To obdobje, obdobje miru, je odvisno od »količine« tistega, kar je v tebi, in te žene k ustvarjanju, in  traja, morda, dan, dva… do ne-vem-koliko-časa, ker – še ob najhujši izčrpanosti, povzročeni radi ustvarjanja, nisem doživel več kot dvodnevnega »zatišja«. In potem spet slediš tistemu, za kar si porojen, za kar si ustvarjen – ustvarjanju, tvorjenju. V bistvu si sam to tvorjenje, in brez tega je tvoj obstoj, tebi, praznina.

 

Da, morda kaže tudi v tem iskati razliko med umetnostjo in obrtjo, kajti – umetnika žene potreba po izražati-samega-sebe, po ustvarjanju, obrtnika žene potreba-po-zaslužku.

 

P.S.

Pojasnilo, namenjeno nagonskim: ustvarjalnost je tisto delovanje, v katerem butci nimamo česa pametnega počet, pa se delamo, da delamo, in ustvarjamo.