Glina.
Nek material, ki leži, in zgolj leži. Slabo prepušča, denimo vodo, in jo je
Narava, zagotovo, z nekim razlogom naredila, vendar…
V
človekovem svetu ta glina zaživi šele takrat, kadar je moč izkoristiti njene
danosti, pa, na primer, služi za »posodo« nekemu jezeru, lahko celo mlaki, za
napajanje živine… lahko zidak narediš iz nje, in hišo… lahko jo »zgolj« v neko
posodo, celo okrasno, spremeniš…
Trava.
Tudi ona ima neko vrednost Naravi, sicer tudi nje ne bi bilo, in oddela, neke
svoje zadolžitve, vendar…
V
človekovem svetu dobi neko uporabnost, takrat, kadar živad na njej paseš… jo
pokosiš, posušiš, pa taisto živad prek zime spraviš… lahko jo neguješ, in jo
imaš za okras, v podobi trate…
Drevo.
Tudi zanj je Narava vedela, čemu ga je naredila, in tudi ono služi, pa še kako
dela, da svojo stvariteljico, da njenim potrebam, zahtevam zadosti, vendar…
V
človekovem svetu ga lahko uporabiš za mizo, stol, celo hišo lahko narediš iz
njega… lahko ga, preprosto, v peči spremeniš v toploto, da prek mraza ne zebe…
lahko ga obiraš, v njegovi senci sediš, si z njim krasiš…
Karkoli
bi omenil, od vsega, kar je neposredno Narava naredila, vse se izkazuje
tako, da ima nek svoj smisel, smisel lastnega obstajanja v tistem, kar daje,
Naravi, in vsem, ki to naravo tvorijo, s tistim nečim, kar »počenja«, vendar…
Res je,
ni jih naredila neposredno, Narava, so posledica križanja dveh povsem
različnih vrst, četudi na pogled podobnih, a, vendar: vsi po vrsti živijo
zato DA ŽIVIJO! Potemtakem so sami sebi namen, potemtakem so sami sebi
smisel, in smiselni, pa četudi se izkazujejo kot popolnoma drugačni, kot –
nesmiselnost!
Ja, še
stol bi odpeljal, na deponijo, ko bi leta in leta stal, samemu sebi namenjen, v
nekem kotu, in bi me celo v tistem kotu motil. Če drugega ne, bi tjakaj odložil
nekaj, česar sicer trenutno ne potrebujem, a utegne že jutri prav priti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar