sobota, 12. marec 2022

Ko "nič takega" zares pomeni "še kako nekaj takega"

Imam prijatelja. In ta ima težave, psihične. In ugotavlja, da jih ima od nekega, svojega, tridesetega leta. In mi je dejal: »Pri tridesetih letih se mi nič takega ni zgodilo…« 

Hm, enkrat takrat se je poročil. In se mu JE zgodilo, potemtakem, »nekaj«. Nekaj tako »malenkostnega«, da se tega niti zavedati ni zmožen. Kaj se mu je zgodilo?
 
Tole: prej je živel SAM, in PO SVOJE, od takrat dalje pa je živel NE sam, in NE po svoje, in…
Stanja »sam« in »NE sam«, pa »po svoje« in »NE po svoje« so – absolutna NASPROTJA!
Pa bi se dalo sklepati, po tem, da – se mu je, pri tridesetih, zgodila RADIKALNA SPREMEMBA NJEGOVEGA ŽIVETJA!
 
Kdo je za kaj kriv, kdo ni… vzroki za izkazovanja neke posamičnosti so VEDNO V NJEJ (v tej posamičnosti), pomeni, da okolje, samo po sebi, NE more neposredno povzročati nekih sprememb, te posamičnosti (oziroma V NJEJ), je pa res, da – lahko okolje »pomaga« do teh sprememb, pa še kako »pomaga«!

Ni komentarjev:

Objavite komentar