Država, slab gospodar

Država je slab gospodar, »vedo« ti, ki so hiteli razreševati težave slabega gospodarjenja. In so se s to trditvijo izkazovali, takrat, ko so razprodajali, in uničevali ekonomske temelje države. Pa tu in tam še svoje žepe prislanjali, zraven, pardon, žaklje, bančne račune!

In so vedeli, da je država slab gospodar tudi takrat, ko so hiteli v Unijo, evropsko. Ja, res je, tudi jaz sem bil, za vstop v Unijo (vstopu v NATO pa sem nasprotoval, že zaradi doslej neštetokrat izkazovane kavbojske nemoralnosti), a sem bil za vstop v podobi vstopanja neke suverene države v skupnost nekih drugih suverenih držav, ne pa za – vstop običajnih HLAPCEV, povrh še nesposobnih, butastih, v hlev nekega svojega, bodočega gospodarja! Pa – če nam ne dovolite, da imamo svoje proizvodne obrate (mlekarne, mline, tovarne sladkorja…), če nam ne dovolite, da imamo obstoječe pridelovalne površine, pač pa moramo nekim kvotam primerno le-te odpravljati, potem – če nam vi, preprosto, NE dovolite, mi pa vas v vsem ubogamo, zgolj zato, da nas medse sprejmete, potem – niste združba, ki je vredna pristopa nekoga, ki ima »hrbtenico«. Na srečo je Dežela, in deželni, nikoli niso imeli…

 

Da se povrnem k državi, in njeni ne/zmožnosti gospodarjenja.

Država. Ozemlje. Na zemljevidih označeno z nekimi črtami, mejami. Ozemlje slabo gospodari?

Državni simboli. Grb. Zastava. Himna. Le ti ne sijejo/donijo v pravih barvah, pa radi tega kvarno delujejo, na gospodarstvo?

Institucije? Kup nekih objektov, opremljenih s tablami, na katerih piše ministrstvo-to-in-to… tudi ti objekti slabo gospodarijo, ali pa, morda…

 

Ko se dokopljejo na položaje, takrat so kot neki sončni kralji, pardon – senčni malčki – mislijo, da so ONI država! In se temu primerno tudi obnašajo, izkazujejo! Z denarjem, državnim, ravnajo, kot da bi bil njihov. Ups, zarekel sem se, daleč od tega, na svojega pazijo, ga ne delijo, ne pustijo, da bi jim ga drugi kradli, potemtakem – z državnim denarjem ravnajo kot svinja z mehom! Delijo ga tistim, ki so njihovi, da jim plačujejo, za nazaj, da jih kupujejo, za naprej. Trošijo ga krepko več, kot so ga sposobni ustvariti. Če zapišem stokrat več, je to, zanesljivo, premalo! Vlagajo ga tja, od koder pričakujejo zase pozitivne rezultate, pa – če bom v uboge neke odročne kraje vlagal, tam so revčki, tam že itak imam svojo volilno bazo, ni vrag, da ne bom tudi Lojzetovih volilcev pridobil…

 

Po sistemu daj-dam postavljajo neke svoje na položaje. Tudi v podjetjih, ne le v državnem aparatu. Neke svoje, ki so enako nesposobni, butasti, pokvarjeni, kot so sami. In tudi ti ravnajo natanko tako, kot ravnajo oni nad njimi, tisti senčni malčki. Pomeni, da česarkoli se lotijo, naredijo iz tega – sranje! Potemtakem…

 

Ne vem, če se je v Jugi dalo živeti, skorajda petdeset let, z državnim premoženjem, pa če je le-to ustvarjalo delovna mesta, zagotavljalo zaposlitve, socialno varnost, omogočalo dobesedno slehernemu, da je v nekem času dospel vsaj do stanovanja, solidarnostnega, kadrovskega, ali, s pomočjo posojil, lastnega… če je bilo šolanje vsakomur dostopno, pa zdravnik, zdravilo, počitnikovanje, pa magari v prikolici…

Ja, je res, tudi v Jugi so kradli, a so se vsi po vrsti – izkazali za vajence, v primerjavi z izkazi poslednjih tridesetih! In ne samo to, da so bili vajenci, marsikdo je tudi po prstih dobil! Potemtakem…

 

Če je znala biti država, prej, v gnilih, diktatorskih celo, časih soliden, sprejemljiv gospodar, čemu, hudiča, ne bi mogla biti takšna tudi v sodobnosti, razviti celo, sodobnosti?! Ob nas, pametnih, sposobnih, pridnih, celo strokovnih, in s poštenimi namerami okrašenih? Morda zaradi tega, ker – nič od naštetega nismo?!

 

Ne, ne, tudi »ljudstvo« ni prav nič boljše, ker – ko prispe na položaj odločanja nekdo, ki zgolj spoštuje dane zaveze svojega predhodnika (zaveze, dane v imenu države), pa izvede neko privatizacijo neke prometne infrastrukture… pa obenem, od tega predhodnika, prevzame tudi ohoho »lep« dolg, državni, in vodi v politiko zategovanja pasu, na eni strani, in manjšanja državnega dolga, na drugi, takrat »ljudstvo« niti pod razno ni zadovoljno z njim, ker – ne daje, njemu, »ljudstvu«, pač pa – zgolj skrbi, za BUTASTO populacijo, da bi ji ustvaril neke trdnejše ekonomske osnove, da bo »jutri« imela od česa živeti!

 

Država je slab gospodar. Ma, če še tako tuhtam, ne morem ugotoviti krivde, države, za neko, kakršnokoli, gospodarjenje. Lažje dospem do sledeče ugotovitve:

 

Slabi, pravzaprav nikakršni gospodarji so ti, ki z državo upravljajo in… kako že? Aha – delajo z njo, kot svinja z mehom. Samo, veš, država ni meh...