Pamet,
kot najosnovnejša podoba mišljenja (najpreprostejša mišljenjska zmožnost) služi
samo za to, da omogoča preproste, najlažje izbire med nekimi konkretnimi
danostmi, med nekimi konkretnimi, povsem preprostimi možnostmi (izbirami).
Pamet je v bistvu tisto, kar izbira (vsaj domnevno) najlažjo, najvarnejšo,
najugodnejšo odločitev (pot, način), med vsemi obstoječimi. Nič več.
Za vse
tisto več, (po)skrbijo nagoni, potemtakem neka ravnanja, katera je Narava dala
nagonskim bitjem prav zaradi tega, da nadomeščajo nezmožnosti pameti, v okviru
nekih kompleksnejših, celovitejših zadev, v katere pamet ni zmožna imeti
vpogleda (jih ne more obravnavati, v smislu nekega presojanja).
Pamet
je prisiljena delovati izključno znotraj nekih objektivnih dejstev
(okoliščin, okolij), in na ta dejstva (okoliščine, okolja) NE more
pozitivno delovati, na način, da bi taista dejstva (okoliščine, okolja)
kakovostno, v smeri nekih izboljšav, spreminjala. Prav nasprotno – v okviru
danih okoliščin je pamet zmožna le tega, da taiste izrabi sebi v prid, in jih lahko
izrablja celo tako daleč (močno), da jih – popolnoma odpravi, da dobesedno
izniči (uniči) okolje lastnega živetja!
Zaradi
tega dejstva, je Narava ustvarila tako rastlinojeda, kakor tudi mesojeda bitja,
ker…
Pojdimo
postopoma.
Rastlinojeda
bitja obstajajo zaradi tega, da rastlinam preprečujejo njihovo prekomerno
širjenje. KO bi se rastline prekomerno razširile, bi v bistvu same sebi
onemogočile, dolgoročno gledano, uspešno obstajanje! Same sebe bi uničile, ker
bi iztrošile prst, ker bi se tako zgostile, in rasle druga prek druge, da bi
povzročile neko stanje, ki bi bilo nevzdržno za nemoteno, zdravo rast.
V zelo
zgoščenem gozdu nobena rastlina ne zmore doseči svojega optimalnega razvoja, v
bistvu se vse trudijo zgolj za preživetje. V zelo zgoščenem gozdu uspevajo samo
tiste posamičnosti, ki dospevajo do svetlobe, do zraka. Podrasti, ki ima tudi
funkcijo ščitenja tal, v takšnem gozdu ni. V zelo zgoščenem gozdu (ali
kateremkoli drugem rastju) se kopiči vlaga, potemtakem se kopiči tudi trohnenje
(gnitje), potemtakem se, na oslabelih rastlinah kopičijo, in hitreje širijo,
tudi razne drevesne bolezni. In tak gozd je najprej obsojen na neko zgolj
vegetiranje, kasneje tudi na propad. (op. p. primer takšne zgoščenosti lahko –
mislim, da še vedno – najdeš ob poti/makadamski cesti iz Kranjske gore proti
tromeji)
Da do
tega ne bi prišlo, da rastje ne bi preraslo samo sebe, je Narava ustvarila
rastlinojeda bitja. Potemtakem je, s strani Narave, smisel obstajanja teh bitij
v tem, da vrtnarijo z rastjem – ga kosijo, obrezujejo, obenem pa iz že
zaraslega področja semena širijo na neka druga. Tudi rastline se izkazujejo na
temelju nekih nagonov, neke »pameti« Narave, pa – ko bi ti nagoni zadoščali, za
nemoteno, zdravo obstajanje teh rastlin, potem ne bi bilo potrebe po obstoju
rastlinojedih živali. In nadalje…
V
kolikor bi se te, rastlinojede živali, preveč razpasle, prek rastlinja, se
nenadzorovano množile, iz leta v leto povečevale svoje število, potem bi se
zgodilo, da bi popolnoma popasle vso vegetacijo, tako popasle, da bi ostala –
gola zemlja. In s tem, ko bi ostala gola zemlja, se rastline tudi teoretično ne
bi mogle več obnavljati, kaj šele širiti (dobro, v zemlji je vedno nekaj semen,
iz nekih prejšnjih obdobij, a tudi ta semena samo enkrat vzklijejo, in tudi travo,
ki bi vzklila, iz teh semen, bi živali popasle, in bi to naredile še preden bi
ta trava sploh dospela v fazo cvetenja = porajanja novega semenja).
V
kolikor ti ni razumljivo: nekoč so na področju Krasa že gojili koze in ovce.
Ker je zlasti za prve značilno to, da niso izbirčne, je morala bivša država
prepovedati pašo koz na kraških tleh. Poleg (občasnih) požarov so namreč prav
koze naredile takšno škodo, da je celotnemu področju pretilo to, da bo ostalo
brez omembe vrednega drevja, grmičevja…
Potemtakem:
rastline varujejo prst (pred delovanjem vremenskih razmer, pred erozijo, pred
izsušitvijo)… rastlinojede živali varujejo rastlinski svet (da se ne bi v
lastni preraslosti »zadušil«, uničil zaradi bolezni, izčrpal prst in ostal brez
hrane)… mesojede živali pa – varujejo rastlinski svet pred tem, da ga ne bi
rastlinojede živali v celoti uničile, iztrebile, in, kdo-bi-si-mislil, varujejo
tudi svet rastlinojedih živali (da jih ne bi njim lastne bolezni iztrebile in
da ne bi, s tem, ko bi popasle vso vegetacijo, same sebi odžrle potrebne hrane).
Mesojede
živali skrbijo za omejevanje števila rastlinojedih, obenem pa izvajajo še neko,
zelo pomembno nalogo: s tem, ko (lažje) ulovijo oslabele živali (onemogle, na
primer, od starosti, pa bolne, pa že po svoji zasnovanosti šibkejše), skrbijo
za to, da ostajajo v čredah, tropih tiste zdrave in močne. Torej tiste, ki ne
samo, da imajo več možnosti za preživetje, zahvaljujoč svoji moči, pač pa bodo,
zavoljo taistega, tudi svoje močnejše genske zapise širile na podmladek, in bo
čreda, trop, tudi v bodoče sestavljen(a) iz – močnejših živali.
Pomeni,
da neki plenilci delujejo tako preventivno (z izbiro šibkejšega plena omogočajo
močnejšim genom razplod in potomstvo in bolj zdravo živetje), kakor kurativno (z
uplenom obolele živali poskrbijo, da se /njena/ bolezen ne širi tudi na ostale).
Da ne
bi prišlo do stanja, v katerem bi mesojede požrle vse rastlinojede živali, je
Narava:
-
Ustvarila
krepko manjše število mesojedih živali, kot rastlinojedih
-
Pri
mesojedih živalih, vsaj pri določenih vrstah, poskrbela za to, da zmorejo
količini plena ustrezno »načrtovati« svoj podmladek (pri volkovih, na primer,
je tako, da v letu/letih, ko je pomanjkanje živali, katere lovijo, preprosto –
nimajo mladičev)
-
Pri
določenih mesojedih živalih njihove prehranske potrebe skrčila na minimum
(denimo kača, krokodil, zmoreta preživeti tudi v primeru, da samo dvakrat letno
zaužijeta potreben obrok)
-
Da
zmorejo določen del leta »prespati« (v nekih zimskih razmerah, ko ima, na
primer, srnjad že sama po sebi dovolj težav, s preživetjem, ji še kako prav
pride to, da medved hibernira… res je, medved je velik, in težak, pa se tudi on
težko, in počasneje premika skozi globok sneg, a je res tudi to, da je medved
vsejed, potemtakem tudi mrhovinar, in zmore nekemu volku, na primer, odžreti
njegov ulov, pa bo radi tega moral volk – znova upleniti neko žival)
-
Rastlinojede
živali opremila z določenimi »spretnostmi«, zmožnostmi, »orožji«… s čemer jim
je dala vsaj enakovredne možnosti za preživetje, kot mesojedim.
Potemtakem
pamet tudi v svojih naravnih okoljih zadošča le za neke minimalne potrebe
(ostalo, kar je več od zmožnosti pameti, urejajo nagoni) in s to pametjo (in
nagoni) zmore ves svet pameti delovati izključno in samo v smislu poskusi-preživeti-znotraj-odrejenih-ti-razmer.
Nič več, nič manj. In pamet je pamet, povsod je – najosnovnejša podoba
mišljenja.
Kakopak,
prihaja do določenih razlik, pri tej pameti, vendar ne razlik v smislu
večje/manjše mišljenjske sposobnosti, daleč od tega – vsako bitje s pametjo je
usposobljeno (opremljeno) za
živetje znotraj svojih NARAVNIH okoliščin, ob čemer so te razlike v tem, da –
neka leteča žival zmore leteti, in se tudi njena ostala izkazovanja kažejo temu
primerno, neke druge živijo pod zemljo (in se tudi njih izkazovanja kažejo temu
primerno), skratka – vsaka podoba živetja, ki razpolaga izključno s pametjo, je
drugačna samo po nekih specifičnostih, ki so posledice drugačnih načinov
živetja v različnih okoljih!
Z
drugimi besedami: to, da znam leteti ne pomeni, da sem pametnejši od tistega,
ki se zna potapljati v globine oceana (in obratno), pač pa sem zgolj ustrezno
usposobljen glede na to, da živim (tudi) »na nebu« (v oceanu).
Sem že
zapisoval o opredeljevanju, o delitvi na ne/primitivne podobe živetja, in sem
zapisal, da sleherna podoba živetja, ki zmore samostojno preživeti (je tako
ustvarjeno, to živetje, opremljeno s potrebnimi zmožnostmi), četudi v podobi
pajka, kuščarja, žabe… ni primitivno v smislu lastne nezmožnosti, pač pa je,
nasprotno – dovršeno! Ko se želve izležejo iz jajc, takoj »vedo« v katero smer
morajo iti, da dospejo do vode, in potem tudi »vedo«, v katero smer naj gredo,
da dospejo do siceršnjega »bivališča« svojih staršev.
Potemtakem:
če je Narava dovršena, potem je vse, kar je naravno, in kar živi svoji
(naravni) zasnovanosti primerno, v svojih naravnih okoljih – tudi dovršeno. V
nesvojem okolju pa…tu smo pa že pri nekih drugih temah, katerim tudi posvečam
veliko razlag.
Ni komentarjev:
Objavite komentar