Nekoč
je obstajala vsakoletna prireditev, imenovana Borza humorja. Potekala je na
temeljih javnega natečaja, namenjena je bila satiri. Organizirala jo je Občina
Rogaška Slatina.
Na tej Borzi
sem redno sodeloval, le – če se ne motim – prvi dve leti sem preskočil, ker
zanjo še nisem vedel. In sem že takrat,
ko sem zapisoval besedila, katera bom poslal, na natečaj, malodane z gotovostjo
vedel, da bom odšel tja – po nagrado.
Pa ne
radi tega, ker bi kogarkoli poznal, med organizatorji, ali znotraj več članske
komisije, ki je izbirala najboljše, daleč od tega. Tudi, načeloma vsaj, nihče
ni mogel vedeti, tam, vse do tedaj, dokler niso razvrstili prispevkov, o tem,
kdo je/so avtor/ji istih, ker – prispevke smo »podpisovali« s šiframi, medtem
ko smo morali osebne podatke posredovati v ločenih ovojnicah… pač pa – ko se že nekaj časa ukvarjaš, z
nečim, denimo, v tem primeru, s satiro, pa ko že nekaj časa. v medijih,
objavljajo tvoje zapise, pa ko taiste primerjaš z nekimi drugimi, ni vrag, da
slej ko prej ne dospeš tudi do tega, da zmoreš ugotoviti neke razlike, na
primer v kakovosti, pa… ja, s časom tudi do tega dospeš, da se ZAVEŠ lastnih
OBJEKTIVNIH zmožnosti (potemtakem nisi po obče domišljav), zgradiš neko
samozavest (op.p. samozavest, za razliko od domišljavosti, temelji na samokritičnosti!),
in na njenih temeljih ni težko realno presojati, o marsičem…
In je
prišlo tudi do tega, da sem v okviru ene izmed teh prireditev (zahvaljujoč »podpisovanju«
s šiframi) – dospel do dveh nagrad, izmed treh. In takrat, ko sem prišel na
oder po nagrado za prvo osvojeno mesto (delili so jih »od zadaj naprej«, od
tretjega mesta proti prvemu), me je župan, predstavnik organizatorja, možakar,
ki je vedel tudi o mojih poprejšnjih udeležbah, v šali povprašal: Pa kaj vi res
mislite vse nagrade pobrati?!
Po
zaključeni prireditvi je prišlo do nadaljevanja večera, v nekem zaokroženem
omizju. In takrat sem županu povedal, tudi v šali, da ne vem, če bi vse pobral,
ker – dokler nagrade ne upoštevajo inflacije, dokler so iz leta v leto enaki
zneski namenjeni nagrajenim, do tedaj se kaj takega sploh ne splača…
In,
glej ga zlomka: naslednje leto spet Borza, spet jaz in nagrada, spet zaokrožena
družba, po prireditvi, in župan: Letos smo zvišali vrednosti nagrad, ker smo
upoštevali mnenje g. Vošnjaka…
Ja, in
na ta, konkreten način, sem tudi sam prispeval, resda posredno, a kljub temu, k
– inflaciji!
Ni komentarjev:
Objavite komentar