Kaj pa izziva?!

Pomnim številne razprave, potekale so v okviru tiskanih medijev, in so v njih številni pridodajali svoja mnenja, tudi »strokovnjaki«, razprave, povzročene z nekim neljubim dogodkom, s posilstvom neke ženske.

Takrat se, kakopak, še ni vedelo o tem, da je dvonožnost-v-oblačila-odevajoča-se sestavljena tako iz nagonskih, kakor tudi iz razumskih bitij… in se tudi danes ne ve, vsaj uradno, in obče ne. Kakorkoli že…

 

Našli so se »strokovnjaki«, ki so »vedeli«, da je ženska sama kriva, za to, da so jo posilili, ker je bila, pač, »izzivalno oblečena«. Dobro, ni kaj, izzivalna oblečenost dejansko izzivalno deluje, ampak…

 

Kaj je to posiliti-nekoga? Preprosto: nekomu nekaj vsiliti, nekoga pripeljati v položaj, da z njim počneš nekaj PROTI njegovi volji! In če ženska NI želela spolnega odnosa, z nekim, potem je ta nekdo ženski storil silo.

Že po takšnem razmišljanju ženska ni mogla biti kriva – nekdo je bil fizično močnejši od nje, preprečil ji je, da bi njeno voljo uveljavila in vsilil ji je svojo, voljo.

 

Tudi način (ne)oblečenosti ne more biti pojasnilo takšnega ravnanja. Ne nazadnje, si predstavljaš – neko kopališče, tam so ženske malodane gole, pomeni, da lahko grem mednje, pa jih, po vrsti, posiljujem, ker »so same krive, kaj pa razkazujejo svoja telesa«?!

 

Ko moja Tisa, ali Tar, vidi(ta) polno skledo, takrat tudi ona gresta, k tej skledi, in se, niti pod razno, ne vprašata, ali je hrana namenjena njima, ali, na primer, mačkoma. Pomeni, da nek objekt tako deluje na nagone, pomeni, da so nagoni takšni, da, pač – sami sebi sledijo, ne morejo drugače. Pomeni…

Da, ja, ko bi bila tista ženska oblečena kot »nuna«, takrat bi bila manjša verjetnost za to, da bi jo neko nagonsko bitje posililo, čeprav…

 

Veliko pripovedi sem slišal, o tem, kako pastirji, v nekem gorskem okolju, občujejo z ovcami, na primer. 'beš ga, sla je sla, nagon je nagon, pa – če luknja v plastificirani (gumificirani) lutki prav pride… če prav pride nek kos mesa (ne vem, iz katerega filma mi je ostal v spominu takšen prizor), potem – luknja je luknja, mar ne?! In vse kar »vidim«, ob neki takšni luknji, je – »polna skleda«. Se, pač, toliko »zavedam sebe«, se, pač, toliko zmorem brzdati… takrat, kadar me lastna zasnovanost (ustrojenost) popelje po poteh neizpolnjevanih telesnih potreb. Ne nazadnje – tudi otroci prav pridejo, celo v »hiši, varuhinji morale«…

 

Potemtakem je, MORDA, moč sklepati samo o tem, ali je obstajala večja  ali manjša možnost posilstva, ob neki konkretni oblečenosti dotične ženske. In nikakor ne bi smelo biti moč razpravljati o tem, ali je krivda za posilstvo na strani žrtve, ali posiljevalca, ker…

 

Tudi, ko bi se, ženska, »zafrkavala«, namenoma vzpodbujala slo posiljevalca, še vedno bi le-ta moral slišati (razen če je gluh), ali vsaj videti njen odpor (njeno nasprotovanje), takrat, ko se je podal v akcijo, pa – lahko bi bil jezen, nanjo, ker ga je namenoma izzivala, lahko bi jo v tri-mamine poslal, a nič več od tega, ko…

 

Ko bi nagoni lahko obvladovali nagone. Ko bi nagoni, v bistvu, lahko nasprotovali – samim sebi. Ko…

Ja, za kaj takega pa mora obstajat razum. On namreč edini zmore – brzdati nagone, celo potisniti, te nagone, v nek drug, tretji plan, celo – jih opustiti, ne upoštevati tistega, kar, in o čemer, »govorijo«!

 

Potemtakem – je žival kriva, če polno skledo postaviš na neko, njej, dostopno mesto?

Je žival kriva, če se gmota prikupnega mesa v konzumacijo ponuja?

Je žival kriva, za to, da – je birič odsoten?

 

Potemtakem so imeli »strokovnjaki« prav?!

NE, NISO imeli prav, ker – tem »strokovnjakom« se sploh ne sanja, o tem, da živijo sredi nagonskih bitij, še več, o tem, da so tudi sami – nagonska bitja! Potemtakem NISO posilstva pojasnjevali z delovanjem nagonov, pač pa so posilstvo videli zgolj in samo v okviru lastnega pojmovanja »normalnosti«, če želiš »moralnosti«! Njim, tem »strokovnjakom«, ravnanje posiljevalca ni bilo toliko sporno, kot jim je bila sporna oblečenost ženske. Oni sami, »strokovnjaki«, bi v istih okoliščinah – enako ravnali?!