Nasilje, in nagonska pamet

Najprej skušajmo ugotoviti, KAJ je, to, nasilje.

Nasilje je sleherno izkazovanje, s katerim s pomočjo SILE uveljavljaš neko SVOJO voljo, s katerim nekoga/nekaj priSILIŠ v to, da opusti svojo voljo, in upošteva tvojo!

Z nasiljem se lahko izkazuješ na številne načine.

Nasilen si že takrat, kadar na SILO privijaš nek vijak, in ne spoštuješ dejanskih razmer, njegove »volje«, celo potrebe »po počitku«, ker, preprosto, zanemariš »utrujenost« materiala, pa nadaljuješ, s svojim na-silo-privijanjem, in tvegaš, s tem, da vijak – poči! Da samemu sebi narediš tako, da lastno delo mečeš vstran. Ja…

Obči »vedo«, da z nasiljem ničesar ne dosežeš, vsaj na dolgi rok, čeprav – ko bi bilo temu res tako, potem bi imele psihiatrične ustanove vsaj za polovico manj dela!

Nasilje je takrat, kadar izSILIŠ prednost v prometu, ali kadar »preskočiš« neko vrsto, s čemer ostale priSILIŠ v to, da morajo dlje čakati, na doseganje nekih svojih ciljev, ker so tebi tvoji cilji (naj)pomembnejši.

Nasilje je pravzaprav vsakdanji, dobesedno samoumeven, »normalen« način izkazovanja v svetu – nagonske pameti! Ne nazadnje, Narava je, s tistim bojem za obstanek, porodila tudi sebičnost, in le-ta je popolno nasprotje uvidevnosti, in le-ta ni vselej zares uvidevna, pač pa je večinoma zgolj TOZADEVNA, ker je izkazovana zaradi prepovedi, zapovedi, in predvsem zaradi strahu pred posledicami! Sebična bitja, nagonska bitja vedno najprej za sebe poskrbijo!

 

Da, nasilje je nekaj običajnega v celotni naravi. S tem, ko muli brste, srna drevesu preprečuje izkazovanje njegove volje – drevo je pognalo, te brste, zato, da bi veja še naprej rasla, da bi nove vej(ic)e nastale, in srna mu prepreči, to, izkazovanje njegove volje. Ne nazadnje, tudi volk na SILO odvzame srni živetje…

 

Ko sem se pogovarjal, s številnimi sogovorniki, sem namenoma izbiral samo tiste teme, tiste vsebine, katere bi morale biti vsem in vsakomur po/znane, celo razumljive, in ena od teh tem je bila prav nasilje. In tu bom, na kratko, v grobem, povzel pogovor z nekom, ki je »izobražen«, celo »visoko izobražen«, obenem pa tudi veren, in se celo ima za »vzornega vernika«. In, mimogrede…

Izobraženost (dejanska, ne ta obča) in verovanje sploh ne gresta skupaj! Izobraževanje, vedenje, znanost… temelji na dvomu v obstoječe razlage (resnice), temelji na POTREBI PO UGOTAVLJANJU DEJSTEV, pa se na tak način izkazuje (raz)um(skost)… dočim je verovanje zgolj in samo nekritično sprejemanje nekih TOZADEVNO absolutnih resnic, celo ne dopušča dvoma v te »resnice«, in celo – ni zmožno niti tega, da bi na osnovi ugotovitve o tem, da je bilo že nič koliko teh »absolutnih resnic« spremenjenih, da so bile prepoznane kot napačne, lažnive, ja, da bi na osnovi te ugotovitve po/dvomilo v verodostojnost tistega, ki te »resnice« razlaga, jih podaja, ker – če si se mi že tolikokrat zlagal, povej, kako naj ti sploh verjamem… ja, verovanje = NEum(nost)!

Z omenjenim sogovornikom sem se pogovarjal o enem in istem predmetu (nasilju), in sem samo spreminjal okoliščine izkazovanja taistega nasilja. Da bo razumljivo, podam, kar po točkah, omenjen pogovor…

 

1.      Nasilje v odnosu do nekih NAČELNIH stališč

Žal mi je, ampak tu moram, pred samim podajanjem pogovora, medvzklikniti, kajti – nagonska bitja NE PREMOREJO NAČELNOSTI, in je, potemtakem, beseda »načelno«, »načeloma« sila nehvaležna stvar, takrat, kadar govoriš o – nagonskih! Ampak, naj bo…

 

J: kaj meniš o nasilju?

NN: Sem brezpogojno proti nasilju, nasilje ni dopustno!

J: Tudi takrat, ko lahko hitreje, lažje dospem do nekega stanja, ki bo boljše za vse?

NN: Tudi takrat nasilje ni dopustno, cilj NE opravičuje sredstev!

 

Bentiš, pomislim, še zaljubil se bom vanj, tako lepo mi govori, ampak… nadaljujem, še vedno s pogovorom o nasilju, le da »zorni kot« nekoliko spremenim, spremenim okoliščine, znotraj katerih se odvija, neko (vseeno katero) nasilje. Pa…

 

2.      Nasilje s pozicije neke DOMNEVNE lastne ogroženosti

 

J: Kaj meniš o džamiji, v Ljubljani?

NN: Ne smejo pustiti, da jo z/gradijo! Muslimani so nasilni, vsi po vrsti, njihova vera temelji na nasilju. Poglej, kaj delajo, ves svet ogrožajo. Pred njimi ne bo miru, dokler jih ne bo nekdo pobil!

 

Opa, »visoko izobražen«, obenem »vzoren vernik«! Hm, takole zapisujem, po korakih…

 

-          Bojda ga njegova vera uči v biti dober, človečen, on bi pa kar pobijal, tiste neke, drugačne. Resda jih, MORDA, ne bi sam, bi raje videl, ko bi to, namesto njega (da se ON NE BI IZPOSTAVLJAL), nekdo drug počel, vendar… mar pobiti nekoga NI NASILJE?!

-          Ko bi bil vsaj osnovno razgledan (splošno izobražen) bi vedel tudi o tem, da…

 

Njegova vera, njegova Cerkev tudi dandanes »stoji« za mnogimi SVINJARIJAMI, ki se odvijajo, po Svetu… in se, te svinjarije, odvijajo tudi na osnovi SILE, PRISILE, NASILJA!

 

Ko bi zmogel dojemati, bi vedel, da Cerkev (njegova, in njegova vera), z raznimi misijoni, NE izkazuje pomoči (tako, kot trdi, da to počne), pač pa dobesedno SILI neko, tamkajšnje prebivalstvo v to, da – sprejme Kristusa, krščanstvo za SVOJO vero. Če ne sprejmeš, te vere, ne dobiš ne postelje, v tem misijonu, ne obleke, ne hrane, lahko DOBESEDNO CRKNEŠ, pa nikomur ne bo mar za to!

 

-          Ko bi bil vsaj malo izobražen, bi vedel o nekih križarskih vojnah, o nekih klanjih, pobijanjih… o nekem stališču Cerkve ob raznih vojnah, tudi o drugi svetovni… bi vedel, preprosto, to, da je taista Cerkev, ki se, po tvojem, za pravico bori, tako hudičevo hinavska, pokvarjena, nemoralna… da bolj biti ne more! In…

 

-          Ko bi bral, razne »svete zapise« (bog-ne-daj, da ti pred oči dospe Stara zaveza, tam ni le nasilje izkazovano, prej krvoločnost!), bi vedel, da – vsako nagonsko ravnanje (pa tudi verovanje) temelji izključno na lastnih interesih, in da je za te interese pripravljeno vse narediti, potemtakem se tudi z nasiljem izkazovati!

 

3.      Nasilje s pozicije UVELJAVLJANJA LASTNIH INTERESOV!

 

Tudi tu moram nek medklic izkazati, kajti – tudi uveljavljanje potrebe po lastni varnosti (neogroženosti), takrat, kadar se znajdeš na poziciji DOMNEVNE svoje ogroženosti (prejšnja točka pogovora), je uveljavljanje lastnih interesov!

 

J: Kaj praviš o stanju, družbenem.

NN: Komaj čakam, da bom spet šel pred parlament, imam že pripravljene kocke.

J: Kakšne kocke?

NN: Ja, granitne. Sem jih tudi takrat metal, in komaj čakam, da spet kakšno vržem.

 

Dobro. Zdaj pa takole: tisti, ki so metali, kocke, jih, domnevam, niso metali v tla, predse, pač pa proti policijskemu kordonu, in vanj. Vsaka kocka ima – koliko, tri, štiri kilograme, ali več? Granit je zelo trd material, pa…

Če kocka prileti, v nogo, na primer, lahko zlomi, celo zdrobi kost. Če prileti v glavo, lahko –ubije!

Vsakdo, ki je metal te kocke, se je izkazoval z nasiljem, je NASILNEŽ! Pa čeprav se, samemu sebi (in ostalim bebcem) zdi dober, pošten, celo nek »borec za pravico«, je povsem običajen bebo, ki se niti (morebitnih) posledic lastnega ravnanja ne zaveda!

In moj sogovornik je, s tem, ko je povedal o kockah, povedal tudi to, da je nasilje upravičeno, celo (po)hvale vredno, takrat, kakopak, kadar je usmerjeno v zagotavljanje določenega ugodja njegove riti… pardon, sem že popravil, poprej – v ugodje RITI, nemoralne! In – v konkretnem primeru sogovorniku cilj še kako OPRAVIČUJE sredstva!!!

 

4.      Nasilje kot sredstvo »pravice«

Malček sva pogovor usmerila drugam, tako, za sprostitev, potem pa sva se vrnila k nasilju…

 

J: Kaj meniš o nasilnežih?

NN: Treba jih je kaznovati.

J: Vse?

NN: Vse.

J: Brez izjeme?

NN: Brez izjeme.

J: Kaj pa je s tistimi, ki vidijo nasilje, in ga dopuščajo, čeprav imajo možnost, da bi ga preprečili? V bistvu tudi oni sodelujejo, pri nasilju, s tem, ko ga dopuščajo.

NN: Tudi take bi bilo treba kaznovat!

J: Vse, brez izjeme?

NN: Da.

J: Tudi tiste, ki, na primer, dopuščajo, v tem, »razvitem« svetu, povrh »civiliziranem«, da otroci gladujejo, do sestradanosti, do smrti, da otroke pobijajo? Ni dopuščanje tega tudi nasilje?

NN: Je, tudi takšne bi bilo treba kaznovat!

J: Vse, brez izjeme?

NN: Vse, brez izjeme!

J: Dobro, ampak, veš – tvoj bog vse vidi, tvoj bog je vsemogočen, tvoj bog dopušča nasilje, omogoča njegovo izvajanje, potem je treba tudi njega kaznovat?!

NN: To je pa drugo, bog že ve, kaj dela.

J: Ti tega ne moreš vedeti, kaj bog ve, in česa ne, dejstvo je, da dopušča, omogoča nasilje!

NN: Ja, ampak zato, da skrbi za pravico, on z nasiljem kaznuje duše, za njihove grehe!

J: Kaznuje duše?! Daj, povej, kaj pa je duša nekega dojenčka, eno-, dvoletnega otroka takega naredila, da jo mora bog kaznovati?

NN: Ni naredila v tem življenju, ampak v nekem prejšnjem!

J: V prejšnjem, življenju? Res? Hm… Toliko, da ti povem, tebi, bojda celo »vzornemu verniku«: niti tega, v kar, tozadevno veruješ, NE poznaš, ker, veš – krščanstvo NE veruje v poprejšnja življenja, NE veruje v reinkarnacijo, potemtakem tudi bog ne kaznuje duš za neka njihova poprejšnja izkazovanja!

 

Ja, takole, niti dve uri ni trajal pogovor, in niti četrtine časa nisem potreboval, za ugotovitev, da imam opraviti z nagonsko zasnovanim, NErazumskim bitjem! Z bitjem, kateremu bi lahko očital dvoličnost, hinavščino, pokvarjenost, nemoralnost, lažnivost… same slabe stvari, ko ne bi vedel tega, da – to bitje NIMA enovite zavesti, potemtakem ni zmožno zavedati se celote, niti samega sebe, zato tudi je – nagonsko! Se obnaša natanko tako, kakor mu veleva, obnašati se, nek njegov položaj (njegova, vsaj domnevna, varnost/neogroženost, ne/ugodje), v okviru okoliščin, ki se spreminjajo, so, vsakokrat, drugačne.

Redkost? Žal ne, celo daleč od tega – pravilo! Absolutna večina je sestavljena natanko iz takšnih bitij!