V enem
prejšnjih sestavkov sem zapisal, da »…sem se, v okviru LASTNE NESPOSOBNOSTI,
preselil bogu-za-rit.« In sedaj namenjam nekaj besed nesposobnosti, takšni in
drugačni, morda grdi, morda ne…
Živim v
času, ko prevladuje
NESPOSOBNOST. Dobro, prevladuje v vseh časih, a so sedanji drugačni po tem,
da je ta, nesposobnost, na temeljih »demokracije«, preplavila
dobesedno VSE, prevladuje tudi tam, kjer NE bi smela sploh biti, prisotna, kaj
šele neko vidnejšo vlogo igrati – na mestih odločanja!
Obči »vedo«,
da vse vedo; da vse znajo; da so za vse usposobljeni (če o vsem govorijo,
potemtakem, domnevam, vedo, o čem govorijo, pa – če vedo, o čem govorijo, potem
so za to, bržčas, tudi usposobljeni, da so za vse sposobni, zmožni)…
Dejstvo
je, da ti, obči, niti o samih sebi
NIČESAR NE VEDO, vsaj tistega poglavitnega, vsebinskega ne, da se
NITI LASTNIH IZKAZOVANJ in njihove NEPRAVILNOSTI, NEMORALNOSTI ne zavedajo! Kako
bi se zavedal nečesa, česar ne premoreš, česar ne moreš spoznati niti s pomočjo
slovarja, da ti pojem predstavi, opiše, pojasni, ko pa ti, še vedno, NE veš,
kako to zares izgleda, kako se počenja, izkazuje!? Ko NISI ZMOŽEN
RAZUME(VA)TI!!!
»Sposobnosti«
občestva so vidne na vsakem koraku. Njihovi »dosežki«, v zadnjih treh
desetletjih, kolikor obstaja ta »demokracija«? Takole, jih nekaj naštejem:
- Gospodarstvo
bodisi uničeno, bodisi pokradeno in požrto! Država nima svojih, omembe vrednih,
virov, na temelju katerih bi poskrbela za lastne potrebe!
- Zadolženost
iz mandata v mandat večja. Vsak idiot se zna zadolževati, in požreti,
izposojeno, to res ni neka umetnost, neka posebna sposobnost, ampak – »malček«
težje je ustvariti, in vrniti dolgove, ter ob tem zagotoviti še tisto, kar
potrebuješ za lastno preživetje!
- Pravne
norme, pravni red? Lopovi veselo, in še vedno, kradejo, celo nagrajevani so, za
svoja uspešna početja, zasedajo položaje. Nemoralno je nekaj povsem običajnega,
»normalnega«. Kako bi ne bilo, ker – svinji je, v svinjaku, svinjanje in
svinjarija samoumevna stvar, ne nazadnje – ko ne bi svinjala, tudi svinja ne bi
mogla biti!
- Zdravstvo
– vse bolj plačljiva zadeva. In še bolj bo. Razni objekti za rekreacijo –
plačljiva zadeva. In še bolj bodo. Šolstvo, tisto »vsakomur dostopno« - vse več
je zbiranja pomoči, za tiste, ki ne morejo dospeti niti do malice, pa zvezka in
knjige. In še več ga bo, tega zbiranja…
Ja, to
so dejanski izkazi »strokovnosti«,
»vedenja«, »znanja«, »usposobljenosti«, ne nazadnje – »moralnosti« teh, katerim
je »demokracija« omogočila to, da – izkažejo vse tisto, česar so, zares,
sposobni: bebavosti, nesposobnosti, nemoralnosti!
Očitajo
mi, da sem domišljav. In vzvišen. In mi očitajo ti, in takšni, ki se z obojim
izkazujejo, seveda. V bistvu mi same sebe, svoja izkazovanja očitajo, ker…
Desetletja
izkazovanj sem potreboval, preden mi je samokritičnost (obči, poglejte v slovar
TUJK, da tudi za tem NE boste vedeli, kaj to je!) dovolila dospeti do
samozavesti, ker – bentiš, ja, če si se tolikokrat z uspehom izkazal, pa na
pošten, moralen način, potem, očitno, veš, znaš, razumeš! In – bom sedaj, zaradi
domišljavih bebcev, tajil lastne zmožnosti, jih celo zanikal, in se izrekal s
tistim: ja, KRETENI, prav imate?!
Vzvišen?
Imam nekaj, česar oni NIMAJO, pa – če oni vidijo svet postavljen na noge, ga
jaz vidim povsem drugače, postavljenega na glavo (in obratno). Njim
oblast-pokvari, meni pokvarjenci-pokvarijo-oblast… in je nešteto takšnih razlik
v videnju, pravzaprav so razlike v VSEM! Pa…
Se res
potrebujem vzviševati, napram nekomu, ki vse »dojema« popolnoma napačno,
DEJSTVOM NEUSTREZNO, NERESNIČNO?! Se potrebujem vzviševati napram nekomu, ki se
s svojim mišljenjem izkazuje kot popolno nasprotje mojega mišljenja?! Poznaš
geometrijo? Nariši neko daljico, vodoravno, nato nanjo, pravokotno, nariši
drugo, daljšo, takšno, ki bo segala prek vse višine lista. Naj, ta druga, seka
prvo, in naj ti bo prva tisti 0 (NIČ), osnova, izhodiščno stanje, pa – tista črta,
ki gre navzgor, od te vodoravne, je plus, ona preostala pa minus. Tista
spodnja, do kod seže? Samo do vodoravne, do izhodiščne, do tistega 0 (NIČ)! Ja…
Kaj bi
se vzviševal napram tem, ki so NErazumski, ki s svojim mišljenjem ne sežejo do
tal, na katera svoja stopala polagam?! Ob mravljici ne potrebujem stopiti na
prste, sem že sam po sebi dovolj, celo preveč visok, da bi se iz oči v oči
gledala!
Kakorkoli
že – DA, časi NESPOSOBNIH, časi BEBCEV! Hura, trikrat celo, za vse njihove »dosežke«.
Vse nižje in nižje vodijo, tja, na dno neke nič-kaj-prijetne-jame! Vendar – ti,
bebci, prosperirajo, uspevajo, če ne drugega, (pre)živeti, tisti »zgoraj« pa si
celo gradove gradijo! Pomeni, da so SPOSOBNI…
Ja,
seveda da so, sposobni, ampak – veš česa so sposobni? Tistega od maloprej: kot
svinja sredi svinjaka uspešno svinjati!
KO bi bila njihova uspešnost
odvisna od njihovega DEJANSKEGA ZNANJA, od njihove zmožnosti za BITI MORALEN (potemtakem NE goljufati, ne
krasti…), bi jih sploh slišati ne
bilo!!! Potemtakem – je njih nesposobnost grda?
Neumno
je opredeljevati se do (objektivnih) dejstev, med katera sodi tudi naravna
zasnovanost, tako, da jih vrednostno ocenjuješ, v smislu grd/negrd,
dober/nedober… dejstva so dejstva, kot takšna obstajajo od samega svojega
začetka, in bodo obstajala vse do svojega konca, in je popolnoma vseeno, če so
mi, ali ne, všeč! So, kakršni so, in pika! V svojem naravnem okolju (svetu)
bi se izkazovali drugače. Tako, kot se izkazujejo razna »primitivna«
plemena: greš v gozd, na lov, če imaš srečo, preživiš, in se vrneš, če imaš še
večjo srečo, ujameš, in si sit, če pa ne… si zgolj in samo delček Narave, si ne
domišljaš lastne večvrednosti, in še zlasti ne tega, da si pametnejši, od
taiste Narave, pa gre, zmoreš celo NORMALNO živeti. Tako, kot zmore normalno
živeti sleherno NAGONSKO bitje. Ko pa se znajdeš v svetu RAZUMA, pa ko tudi
samega sebe za razumnega razglašaš (ja, saj smo si povsem enaki, po izgledu,
navzven, potem tudi smo enaki…), in hitiš, svoji »razumnosti« primerno
razreševati »družbena« vprašanja, ja, potem pa – če si bebec, potem se lahko samo
z bebavostjo izkazuješ, in izkažeš! Z NEuspehom (razen, če ti je uspeh
razkrajanje, uničevanje).
Tudi
jaz sem nesposoben, priznam. In se celo z dvema podobama te, svoje,
nesposobnosti izkazujem…
Prva –
niti pod razno ne bom, nikoli, rekel, da se na vse spoznam, da o vsem vem!
Bentiš, obstajajo področja, v nekih razvrstitvah, bodisi znanosti, ali zgolj
dejavnosti, za katera niti slišal nisem, da obstajajo, kako bi šele karkoli
vedel, o njih početju, o predmetih, s katerimi se ukvarjajo?!
Obstajajo
področja, za katera vem, da obstajajo, celo učil sem se, o določenih zadevah, s
teh področjih, celo del tega učenja mi pomaga, pri spoznanjih, do katerih
dospevam, vendar – tako hudičevo premalo vem, o neki fiziki, pa kemiji,
strojništvu, gradbeništvu, energetiki, medicini, astronomiji…da bi samega sebe
dobesedno za IDIOTA prepoznal, ko bi se šel kaj resnejšega pogovarjati, o
zadevah s teh področij! Sem, za ta področja, nesposoben, celo za
pogovarjati-se-o-njih!
Ja,
tam, kjer pa se zmorem izkazati, z nekimi rezultati, doseženimi, potemtakem,
skozi čas, in v praksi, ja – tam bom pa bebcu zelo, zelo težko priznal njegov »prav«.
Pa ne radi moje vzvišenosti, radi moje neke potrebe po imeti-vedno-prav, ampak –
če že vidim, da zaseravaš, vse, česar se lotiš, kaj, naj ti sedaj še jaz
pomagam, da boš uspešnejši, pri tem svojem zaseravanju?! In naj se, tebi na
ljubo, lažem, češ prav-imaš?!
In
druga podoba moje nesposobnosti? Preprosta…
Poglej,
to samoopredelitev sem zapisal, ko sem govoril o tem, kako sem svojo
življenjsko stisko reševal, pa…
Že dve
leti prej, preden sem dobesedno na novo življenje zastavil, so bili moji
prejemki (bil sem samozaposlen v kulturi), mesečni, bolj kot ne – simbolični.
Niso zadoščali niti za plačevanje prispevkov in dajatev, kajti…
»Demokracija«
je sila napredujoča zadeva, pa – ko narodnjaki stopijo na prestol, takrat
narodnjake tudi krog sebe zbirajo, pa… ja, prišlo je tudi do tega, da so
narodnjaki postali lastniki časopisov, in revij, pa da so, takisto, narodnjaki
postali tudi uredniki, in – kaj je boljšega, kot to, da se vsa pamet na kup
zbere?!
Ti,
narodnjaki, so ugotovili, da se bolj splača, če objavljajo reklame, in
osmrtnice, kot pa zadeve, povsem nepomembne za živetje. In ker sem se jaz
ukvarjal natanko s takšnimi zadevami (pomisli na ministra WC krtačka, tudi on sodi,
med te, narodnjake), so mi (ne samo meni, pač pa tudi meni) vse bolj krčili
prostor, namenjen objavljanju tovrstnega (nespametnega, nepotrebnega, kakopak)
početja, pa… manj ti objavijo, manj ti plačajo, dokler, na koncu, ne zveš, da
je, na primer, neka priloga, ki je obstajala VEČ KOT SEDEMDESET LET – ukinjena!
Narodnjaki in njihova, narodnjaška, pamet, že ve čemu!
Ja,
takrat sem živel tako, da sem, ob vsem ostalem, vedel (se zavedal) to, da imam
še deset let do upokojitve. In do dočakanja svoje prve pokojnine. Deset let. Ni
malo, kajne?!
In sem
vedel: za socialno pomoč NE bom prosil! Najprej zaradi tega, ker sem zmožen
delat, in pričakujem le to, da imam, zares, ne le v gobcanjih, možnost na
pošten način, na temelju korektnega, poštenega dela, poskrbeti za lastno
življenje! Obenem pa zato, ker – mi je žal, ampak v svinjaku – čim manj imaš
opraviti s svinjami, čistejši boš izšel, iz tega opravljanja-s-svinjami!
Dobro,
ampak…
Imel
sem več kot dvesto m2 stanovanjskih površin. Ko bi jih prodal, bi prejel, po
takratnih razmerah na tržišču, vsaj tristo tisočakov, evrskih, seveda. In bi
lahko, s tem denarjem, ne samo preživel, čas do upokojitve, pa se ne
zadolževal, ne bil prisiljen v izkazano reševanje lastnih pogojev živetja, pač
pa bi mi še za »danes«, za še kar nekaj let ostalo, ampak…
Že kot
mlad sem ugotovil tisto, o čemer govorim v Uz pasuljče komad 'leba: potrebujem
možnost umakniti se neljubemu delovanju
vremena, nekje pre/spati, se umiti, in zadostiti neke temeljne fiziološke
potrebe. Da, tudi jesti, in vnašati tekočino, moram…
Že ko
sem zastavljal gradnjo (najprej, prvo, zaradi reševanja stanovanjskega
vprašanja, drugo pa zaradi reševanja zdravstvenih težav otrok), sem vedel, da –
zase NE potrebujem gradu(ov), delam zato, da bom otrokom razrešil
stanovanjsko vprašanje, da ne bodo potrebovali sami skozi neštete težave,
pa – če jim bo všeč, dobro, če ne – bodo pa prodali, in si, skladno s svojimi
zmožnostmi, boljše omislili. In…
Ko sem
zastavljal, na novo – niti za sekundo nisem pomislil, da bi spremenil svoje
odločitve, daleč od tega – vse te površine sem podaril otrokom, lastništvo
prepisal nanje! Čeprav sem se, pa še kako, ZAVEDAL, da nimam, za naslednjih
deset let, jamstva za to, da bom zmogel preživeti! Čeprav sem se zavedal, da bi
mi bilo zlahka rešljivo vprašanje lastnega živetja, ko bi prodal. In za en sam
hipec NISEM, in NE obžalujem, in nikoli NE bom obžaloval takšnega svojega
ravnanja. Ne nazadnje…
Dvanajst
let sem bil direktor. Imel sem priložnosti prejemati podkupnine, so mi jih
ponujali; krasti, goljufati – mejduš, če vsak BEBEC zna sebi lažje (NEmoralne)
načine (po)iskati, pa, valjda, bi znal tudi sam – teorijo poznam, če sem uspeval
pošteno, je nepošteno krepko lažje, samo…
NISEM,
in NE obžalujem, in nikoli NE bom obžaloval takšnega svojega ravnanja. Kljub
temu, da sem, tako, kakor sem hodil, hodil po krepko težji poti, kot je pot,
uhojena, teh občih. Kljub temu, da se nimam s takšnim materialnim imetjem
izkazovati, kot se izkazujejo oni. Pa veš, čemu?
Znal
bi, še kako bi znal, tako, kot zmorejo oni. Tudi zmogel bi, pač, neko ravnanje
povežeš z drugim, in to je to. Samo, veš – razum premore tudi tisti nekaj, o
katerem obči (prav tako) NIČESAR NE VEDO – poštenost, etičnost, posledično
občutek ČAST(i)! Kako, hudiča, naj delam NEpravilno, ko vem, kako je pravilno?!
Kako naj upam v boljši, zares normalen (potemtakem NEobičajen, NE sedanji)
svet, če pa tudi sam svinjam, zganjam »običajnost«, svinjam sredi svinjaka?!
Ne, je
tisti »nekaj«, v meni, ki mi preprečuje to, da bi menil, da se
svet-vrti-krog-moje-riti. Da bi skupnost »tvoril« na vsak-sebi-in-zase način.
Ne, je nekaj v meni, kar mi ne samo preprečuje, pač pa onemogoča to, da bi bil –
žival?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar