Bi, da klečim?

Mar res želiš me videti klečati?!

Za to, žal, nisem pri močeh!

Bi najprej moral se pobrati,

saj sem povsem, do dna, na tleh…

 

A bi. Čemu da ne, če treba je?!

Že res, drugačnih sem navad,

a zate bi naredil vse,

ker te imam, preprosto – rad!

 

Saj vem… bi prva ti me s tal pobrala,

ti lila bol bi iz oči,

ko smela bi, bi vse mi dala,

v globinah ti tako gori…

 

Saj vem… ničesar slabega mi nočeš,

sem duša tvoja, in srce,

nekje, na samem, bridko jočeš,

ker pot do mene ti ne gre…

 

In veš… da tu, trpeče, tebi prosim,

in upam, da spet vse ti dam,

da te, nenehno, v sebi nosim,

in da brez tebe sploh ne znam…

 

In veš… raztrgati me hoče,

brez tebe mi ničesar ni,

le žalost, ki peklensko žgoče,

razdaja v čas se iz oči…