Ko dal bi vse…

V življenju večkrat sem spoznal,

kako dajati se boli,

takrat seveda, zgolj takrat,

kadar odziv nek izpuhti.

Takrat, ko vsaj nasmeha ni,

ko puste, hladne so oči,

kot bi se šel v nič metat,

s tem, ko si v prazno se razdal…

 

Ko rad imaš, takrat hitiš,

da razsvetliš, da nasmejiš,

takrat ti ni ničesar žal,

le gledaš, da boš radoval…

Ko rad imaš, te nuja žge,

in najpomembnejše ti je,

da se z obraza razžari,

pa tudi tebe otopli…

 

A ko dospeš v nek zaman,

ko v nek nič si enkrat dan,

ko je nevredno prav vse,

kar v tebi za nekoga je…

Takrat se stožijo oči,

več ene same iskre ni,

takrat ostane le spomin,

da ti ne zmanjka bolečin…

 

Ko rad imaš, takrat hitiš,

da razsvetliš, da nasmejiš,

in je hudo, ko se zgodi,

da dati več nikomur ni…