Živetje
je… kot neka gora.
Ko greš
navzgor, te bremeni,
kolena grizeš,
znoj znoji,
na vrh
se, bojda, priti mora,
drugače
pot ti spodleti…
Navzdol
gre lažje. Kar brzi.
Čeprav
bi vrh te zadržal,
se enkrat
z njega boš podal,
in
tudi, če korak spolzi,
se že
nekako boš pobral…
Na
trdnih tleh, celih kosti,
ni padcev,
tudi vzpona ni,
le
ravno vse, in brez neba,
pa
dokaj zlahka se vse da…
Na
trdnih tleh, korak že ve,
eno in
isto je, kar sme,
a tudi
ta, bolj varna pot,
vodi
naprej, in le od tod…
Na
trdnih tleh, manj bolečin,
le tu
in tam nekaj krtin,
da z
njimi kak uspeh dosežeš
in
skromno dušo si zavežeš…
Ni komentarjev:
Objavite komentar