Nek Žuža

Obstaja nek Žuža, odpisan, in star,

in ni se mu sploh več smejati,

nikdar mu bilo ni za moč, za denar,

srce zgolj želel je dajati…

 

Obstaja nek Žuža, nevreden čudak,

bolj stežka mu je sploh še biti,

krase ga besede, kup nekih napak,

le v dušo hitel je oviti…

 

Obstaja nek Žuža, nikomur ni mar,

izuril se je za trpeti,

zaprt v svojem svetu propadlih utvar,

a rabil samo je objeti…

 

Obstaja nek Žuža, obstaja, pa kaj,

le koga za njega zdaj briga,

naprej mu ni dano, pa gleda nazaj,

odpiral se je, kakor knjiga…

 

Obstaja nek Žuža, kot da je preklet,

je padal, ko jel je leteti,

zavržen, odrinjen, na robu, kot smet,

v poljube je rabil odeti…