Tolažba

Kadarkoli se podam na neko novo pot,

vedno se tolažim, kreni, saj si idiot,

vse drugače boš zastavljal, kot vsi drugi bi,

ni težave, potemtakem, če ti spodleti…

Kadarkoli razrešujem neko hudo stvar,

za dodatna vsa bremena mi sploh nič ni mar,

itak je normalno, ko se idiot poda,

da prav zlahka, z levo roko delati ne zna…

Kadarkoli kaj pomagam, šteje mi le to,

da nekomu za odtenek vsaj še lepše bo,

nič v povrat ne pričakujem, zgolj, morda, nasmeh,

skromnost pa pri idiotu ni največji greh…

Kadarkoli se razdajam, dušo svojo dam,

če je vredno, potlej položim jo kar k nogam,

pa zgodi se rado, da nekdo jo potepta,

kaj bi s tem, ob idiotu boljše se ne da!