Žal, vem…

Če nimam osnove, da ne bi verjel,

z zaupanjem bom do nekoga hitel,

dokler se ne skaže, da mi ga umaže,

ker se kot nevreden ga kaže…

 

Mi dano je brati, znam hitro spoznati,

kdo moje zaupanje maže, in blati,

pa – ko te poslušam, in zrem ti v oči,

spoznam tisti KDO in KAJ si…

 

Peščica jih je, ki premorejo čast,

načelnost je hiba, je pravi balast,

a »vsak« me ne muči, in še najmanj »vsi«,

le »mojega« laž me boli…

 

Če lažeš, se kakor lažnivec mi kažeš,

hinavec, če se mi za hrbtom le mažeš,

in če mi srce, dušo siliš teptat,

te le med pošasti znam dat.

 

Žal, vem, ko preberem, ko enkrat spoznam,

kam naj razvrstim te, med kaj naj te dam,

razkriješ, z ravnanji, mi, zlahka, značaj,

žal, vem, tista KDO si, in KAJ!