Objemam
te, čeprav ne veš,
z besedami,
v mislih, v sebi,
kjerkoli
si, čeprav stran greš,
mi
nikdar ubežala ne bi…
Objemam
te, in vem, je prav,
ker še
nekje zmoreš čutiti,
iz sebe
te ne bom pregnal,
ker
prideš, ko boš zmogla priti…
Objemam
te, tako mi je,
odkar sem
prvič te zagledal,
postala
moje si vse,
in ti
nikdar nisem presedal…
Objemam
te, ker ti si TI,
življenje
si mi zapolnila,
in z
roko v roki vselej si
v nova
jutra me vodila…
Objemam
te, in še te bom,
mi iz
objema ne utečeš,
kjer
jaz sem, tam le tvoj je dom,
četudi
kdaj drugače rečeš…
Objemam
te, ni pomoči,
še vedno
moja si, kljub vsemu,
pa
dokler me še kaj živi,
nenehno
v mojem boš objemu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar