Si v srcu mi in v duši

Si z nemočjo me napolnila.

Vem, nehote, a je, kar je.

Srce si, k sreči, mi pustila,

in dušo, da, ob srcu, žge…

 

Očitno v njiju se nahaja

tisti dovolj, morda še več,

očitno tebe še ostaja,

v njiju, in sploh noče preč…

 

In prav zato, ker v njiju si,

zato se bijem, dan za dnem,

v njiju pridem do moči,

v njiju up vsak svoj uzrem…

 

Zato, ker v meni še živiš,

da bolj ne mogla bi živet,

ni mar za to mi, da bežiš,

le upam, da z menoj boš spet…

 

Si z nemočjo me napolnila,

na srečo zgolj moje telo,

a tisto, kar poprej si vlila,

tisto navdaja me z močjo…

 

Si v srcu mi, in v duši, moja,

brez tebe biti ju ne zna,

brez tebe jima ni spokoja,

in sonca ne, in ne neba!