Sam

SAM! V teh časih SEM VEDNO SAM!

Čeprav drugače zatrjuješ,

ko z nekih mi daljav kljubuješ,

SAM, nikjer nikogar slišat ni,

nikogar ni mi pred oči.

SAM! In dneva ni, da ne premine

brez vseh daljav, polnih »bližine«.

Bližine v mislih?! SE NE PUSTIJO MI OBJETI!

Morda v čutenjih?! NE DAJO SE MI DOŽIVETI!

Morda v željah?! KI V STRAN BEŽEČIH SO NOGAH?!

Le SAM, puščen, in zapuščen, in čezme raste prah!

Ja, SAM, da bolj SAM ne bi zmogel biti.

Ni z dalje moč mi pritegniti,

kar rad bi tu imel, da znova bi živel!

Da bi NE-sam spet poletel…