Nebo se
je zbistrilo, nobene gmote, oblačne, ni več videti, televizijski sprejemnik pa,
še vedno, sporoča svoj »ni signala«. Pravzaprav – za sekundo, morda celo dve,
se, ko se ji zljubi, seveda, prikaže slika, a takoj spet mrkne…
In sem
začel resno razmišljati o težavi, pravzaprav o njenem vzroku. In, načeloma
vsaj, štiri možne razloge dopuščam…
Prvič –
hudič, on je vedno prvi, mi nagaja! Ne vem, ne morem ga povsem izključiti,
čeprav menim, da je krožnik previsoko usmerjen, v nebo, potemtakem v rajon, ki
ni v njegovi pristojnosti, obenem pa, revež, hudič seveda, iz svoje podzemne
luknje krožnika sploh ne doseže! Tako da…
Drugič –
bog, ja, sam bog je tisti, ki me, z odsotnostjo TV programov, kaznuje!
Sprejemljiva misel, čeprav – bentiš, kako le bi me kaznovalo tisto, kar sploh
ne obstaja?! Mislim, dokazil za njegov neobstoj nimam, tudi nekim vernikom jih
nisem mogel, v neki preteklosti, predočiti, a kljub temu…
Tretjič
– ne, niso tuzemske sile na delu, v konkretnem primeru, ne zlodej, ne njegova
presvetla nadoblačnost, pač pa se, zagotovo, nek Marsovec zafrkava na moj
račun, in s svojo dlanjo, znano je namreč, da so Marsovci pravi velikani,
prekriva moj delček satelita! Ampak… kako, hudiča, bi mu to uspelo, ko je znano
tudi to, da so prozorni?!
Četrtič
– majhna verjetnost, resda, vendar… če ni ne kosmatež, ne bradač, in tudi
Marsovec ne, potem… potem je le možno, da je, ne vem, modem crknil. Že več kot
tri leta je v pogonu, in kolikor pomnim, je to nek čas, v katerem zmore začeti
po svoje delovati, pravzaprav ne-delovati!
Sicer
bom vsaj še enkrat razmislil, ter vse možne, zgoraj naštete, opcije premlel, in
če bo zadnja zmagala, potem bom v četrtek operaterja poklical. V nasprotnem pa –
bo že minilo, pajaca, ki mi nagaja, domnevam, da bi imel tudi drugod kaj za
opraviti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar