petek, 27. oktober 2023

Dete moje milo…

… ne bodi po meni, ker – veš, tvoj tata je neumen! Ko bi bil pameten, bi sebično nase gledal, bi izrabljal, sleherno priložnost, in vsakogar, ki/kdor bi mu v roke dospel(a)… bi grabil, da čim več nagrabi… bi o svoji slabi plači, v preteklosti, govoril, in boljšo izsiljeval… bi delal s pol moči, drugo polovico zase hranil… ma, česa vsega ne bi počel, drugače, in se zlasti ne bi za resnico gnal, pač pa bi raje z nekimi svojimi po-svoje »resnicami« posloval, ne meneč se za vse ostalo in ostale!
 
Ne bodi po meni! Imaš, krog sebe se ozri, na vsakem koraku zmoreš videti, boljše primerke, kot sem jaz. Nauči se vzeti, ne da bi pomislila da(ja)ti. Nauči se lagati, ne da bi do vesti dospela. Nauči se klanjati, ko ti bo tako bolje zneslo, tudi v riti se nauči laziti, brez skrbi, dovolj velike obstajajo, da je moč… in udarjati, po predhodnem preverjanju, kakopak, da je tisti, ki mu boš udarce namenila, šibkejši od tebe!
 
Ne bodi po meni! Preredki smo, takšni, da bi zmogli kot prav veljati, verjetno je prav radi nas, ki se trudimo človeško, svet svinjak, danost, ki izjemno rilčastim ustreza, celo tako izjemno, da o lepem svojem živetju govorijo, kadar jim v vampih ne kruli, kakopak, medtem ko krivico vidijo izključno takrat, kadar menijo, da se njim godi. Bodi cesta, bodi smet, izvržek, lažje ti bo, manj te bo bolelo okolje, še več, zlahka si sebi enake najdeš, pa boš imela prijateljev in prijateljic (vrag vedi, če ne bi moral navednic uporabiti?!) kolikor boš želela, še več, na vsakem koraku boš nove pobirala! Pa kaj potem, če nisi kot žival rojena, postani, bodi, bo ugodju tvoje zadnjice najbolj koristilo!

Ni komentarjev:

Objavite komentar