Priznam, bedak!

Priznam, bedak sem, ni dileme,

ker nisem rôjen v večino,

v normalno butasto praznino,

pač pa v redkost, med izjeme.

 

Priznam, bedak, mi ni tajiti,

v dobro znal sem se dajati,

vsevprek, povsod šel pomagati,

da bi ožemale me riti.

 

Priznam, bedak, da ni mu para,

pa vse življenje sem se mučil,

da bi v drugače se izučil,

sedaj, ožet, na leta stara.

 

Priznam, bedak, pa dan ne mine,

da ne bi v kletev ga oblačil,

ker roke sem v blato tlačil,

iščoč v njem neke globine.