Naj imajo, kar imajo!

Naj imajo, kar imajo,

naj jim lep bo njihov svet,

resda mi s seboj svinjajo,

pa mi je težko živet,

a – naj imajo, kar imajo,

naj jim v žrelih obtiči,

ker drugače sploh ne znajo,

pa drugačnega jim ni!

 

Naj imajo, kar imajo,

za menoj je dolga pot,

ker z menoj prek nje ne znajo,

hodim samcat, vsepovsod,

pa – če doslej po njej sem zmogel,

bom do konca, ni hudič,

do tedaj, ko, onemogel,

legel bom v spokoj, v nič!

 

Naj imajo, kar imajo,

takšnih vselej mrgoli,

meni prav nič ne veljajo,

ker… mi ni, res, za smeti!