V psu
zmorem videti veliko lepega, in mi bo, to lepo, svoje, ponujal na vsakem
koraku, komaj čakajoč, da bo smel. Potrpežljivo bo ždel v nekem svojem kotu,
čakajoč, da bo pritekel. In bo pritekel zato, da mi ponudi, in da, tisto, pač,
kar mi je v njem, iz njega, jemati. Hvaležno bo, v povrat, sprejel sleherni
izkaz moje naklonjenosti.
Bi tudi
človejake tako opisoval, rade volje, ko… ko bi mi bilo do laganja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar