Ne
maram sprijenih narav!
Ne maram,
kadar duše ni,
srce v
sebičnosti živi,
v
takšnem smrad bo vse obdal!
Ne
maram maske zgolj človeka!
Pod
kožo pa le hlad temine,
ničeve,
zdrizaste praznine,
s
katero skaže se pokveka!
V
nagnusnosti želja, namer,
v lažnivosti
oči, nasmeha
se
slednja radost rada neha,
ko se v
njej izkaže zver!
Ne
maram sprijenih narav!
Že raje
sam, a vsaj pošteno,
ne da
bilo bi izgubljeno
kar
vem, da dobro je in prav!
Ni komentarjev:
Objavite komentar