Nekajkrat
sem se znašel na tleh in vsakokrat sem se nečesa naučil. Ter obnavljal znanje
pobiranja…
Do
debele kože nisem dospel, in tudi učenja v tej smeri nisem zastavljal. Pač pa v
obvladovanje samega sebe, v brisanje nekih pomislekov, ki se, znotraj gmote
nevrednosti, zgolj kot obremenilni izkazujejo, in gmota ni vredna, da bi jih
upošteval.
Ne
nastavljam drugega lica, kadar me po prvem lopneš, in tudi pogleda ne namenjam,
kadar mi v hrbet nož zasadiš. Kakopak, tudi sam imam mejo vzdržljivosti,
potrpežljivosti, in lahko samo upam, da je nič ne preseže, ter me prisili v to,
da se odzovem tako, kakor se večini ni težko izkazovati, le še krepko
učinkovitejše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar