Tistim,
ki me s svojimi ravnanji prosijo, da jih odpišem, zmorem ustreči…
Čemu bi
bil uvideven do sprijenosti, ko pa tudi meni skuša svet razkrojiti?!
Čemu bi
mi bilo mar za sebičnost, ko pa radi nje človečnost trpi?!
Čemu bi
ponujal roko tistim, ki s svinjanjem vračajo?! Nesmiselno, svinja si zmore
zadovoljstvo najti samo med sebi enakimi, svinjami, znotraj svojega svinjaka!
Ne kaže
dreka pobirati, ga med zvezde dvigovati! Škoda bi bilo neba, škoda zvezd, škoda
roke, ki bi dvigovala!
Preveč(krat)
sem pomagal pomoči nevrednim, in dovoljkrat, da sem spoznal, da je takšno
početje ne samo zgrešeno, pač pa tudi, če ne predvsem, grešno! Kar ni
obstajanja vredno, še huje, kar s samim seboj drugo, boljše, dobro pobija, temu
s pomočjo samo lajšaš njegovo početje! A si ne zasluži niti obstajanja, kaj
šele njegovega lajšanja!
Da, ko
bi s spoznanji, do katerih sem dospel, že prej, čim dlje nazaj razpolagal…
povsem drugače bi si življenje vodil, in krepko manj bi bilo, v njem, dreka,
predvsem tistega, katerega sem hotel med zvezde umestiti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar