E,
živote dragi, hvala,
nauči me
puno toga,
pa ti
svakog dana vala
pominjem
sve svece, boga…
Neću s
tobom nikud stići,
osim sve
do pakla tame,
mogo si
me mimoići,
spasit
silne zavrzlame…
Ali ne,
ti nećeš tako,
nije olako
za tebe,
biješ
čim bi malo mako,
ko da
ti se mene jebe…
Jes
bre, hvala ti, živote,
ali takav
mi ne vrediš,
svaku
mrvicu lepote
za čas
posla sasvim središ…
Al – od
tebe kud bi, brate,
moraću ti
stić do kraja,
pa tek
kad mi senku skrate,
spasiću
se tvog belaja!
Ta pa
je sveža, še po tipkovnici »diši«…
Ni komentarjev:
Objavite komentar