Ne ženi me v kletev!

Ne ženi me v kletev, v trpek nek smeh,

nikar o človeštvu besede,

ker to, kar se kaže v živalskih strasteh,

podobe ničeve so bede!

 

Nikar o človeku, ga sploh ne poznaš,

do gležnjev mu nisi izrasel,

se raje tolaži, da nekaj veljaš,

ker dobro si travnik popasel!

 

Je človek v dajanju, v srcu doma,

s hudičem nikdar se ne brati,

je zmožen imeti še več, kot ima,

a kaj, ko ga žene le – dati!

 

Nikar o človeku, ti v žilah ga ni,

nagon druge vrste izpriča,

iz tvoje doline drugačno se zdi,

kot v daljo je videt, dol z griča!

 

Ne ženi me v kletev, v trpek nek smeh,

se pamet z neumnostjo kaže,

ko hodi, v razkroju, po blatnih poteh,

da žre, da uniči, umaže!