V svetu »fotokopiranja«…

Včeraj oprano, posušeno in pobrano, še zloženo, razmeščeno… pa sem, maloprej, tudi današnje pranje obesil.

Zaenkrat »uživa« zunaj, »na zraku«, a ga bom, pred nočjo, v kuhinjo odnesel, in se bo, ob napovedanem deževju, nekoliko več časa do osušitve prebijalo, čeprav…

 

Razmišljam o tem, da bi, ne jutri, pač pa v sredo, na dan umrlih, v svoji hiši v živetje obudil. Peč zgoraj, da se zidovi ogrejejo, preden bo Malo spet tu, in štedilnik v kuhinji, iz istega razloga. Temperatura pada, prepričljivo, in se bo v takšnem svojem izkazovanju izkazovala, domnevam, vse tja, do neke pomladi…

 

Pranje, pranje, pranje, in pralni stroji! Baje jih kar nekaj obstaja, teh pralnih strojev, družbenih, in vsi so k istemu cilju usmerjeni, le z drugačnimi rezultati izkazujoči se, ali pa tudi ne, kdo bi vedel…

 

Prvi takšen pralni stroj sta – »ljubeča starša«. Ko pogledaš mamo, veš, kakšna bo hči, pogled na očeta razkriva bodočega sina, bolj ali manj. Če do neljubih napak ne pride, kakopak, v procesu »vzgajanja«, znotraj katerega več kot samega sebe, kot nekega vzgojitelja, ne zmoreš dati…

 

Če zanemarim razne tete in strice, ki imajo časovno omejeno možnost učinkovanja, je »vrtec«, vzgojno-varstvena ustanova, naslednji pralni stroj. Tudi v njem so večinoma nič-posebnega zaposleni, pa – kakor vrabec vrabčke uči, tako tudi vzgojiteljice poznajo kalupe, v katerih so same odraščale, in se jim edini pravilni zdijo, obenem pa prek njih ne zmorejo.

 

Da ni res, to, o vrtcih?! Ne vem, v šolah ugotavljajo, da »iz leta v leto bolj nevzgojeni, nezainteresirani, nesodelujoči… otroci« za njihove klopi sedajo, čeprav – tudi v šolah so tisti, zaposleni, kakopak, iz kalupov potegnjeni, in v kalupih ohranjajoči se, da dodobra, kolikor je le moč, v kalupih ukalupljene do neke njihove »odraslosti« privedejo. Živeli kalupi!

 

Služba? Čemu da ne, tudi v »službah« imajo določena pričakovanja, zahteve, pravila, ma, že ko te zaposlujejo, marsikje – je pomembno to, kateri znak si, po horoskopu, kakšno glasbo rad poslušaš, v kaj ali v koga si prepričan… in imajo neka svoja merila, ki o »pridnosti« in »vdanosti« ter vsem ostalem govorijo. In se ta merila rada krog riti nadrejenih sučejo…

 

Kakopak, obstajajo tudi razne »prevzgojne ustanove«. Njihova temeljna značilnost je, baje, v tem, da večina iz njih dospe – še bolj vešča raznih nečednosti, kot je bila poprej, pred prihodom vanje. Zgledi vlečejo, še najraje tisti slabi, dosegljivi. Vendar…

 

Še vsaj dva pralna stroja obstajata, ki, prav tako, skušata oprati tisto, česar oprati ni moč! Prvi je, denimo, Cerkev, in njene »spovednice«. Vstopiš v tisti majhen prostor, poveš, kar si se namenil povedati, slišiš, kar pričakuješ, da boš slišal, kazen odžebraš, v »pušico« daš, in – čist kot solza, novim »grehom« naproti!

Blagor, blagor, blagor… preveč bi bilo za naštevati, komu ali čemu vse, pa naj s pikicami ostane!

 

»Ljudstvo«, le-to pa je še posebne vrste pralni stroj! Že res, da je tudi takšen, stroj, ki zlahka onečedi, a tudi to zmore, da barabe, pokvarjence, dobesedno prek noči v – svetnike, junake opere in spreminja! In je lahko tisti, katerega na ramenih nosi, to »ljudstvo«, baraba največje vrste, ni pomembno, če bo dal, in dajal, bo junak! Celo »spoštovan«, baje…

 

Ja, zanimivo, kaj vse neumnost zmore, in kaj vse, ter kako, je moč z njo početi! In jaz se, trap, s skrbmi okrog svojega pralnega stroja, z nekimi »žehtami« ubadam… medtem ko je premnogim »pralnim strojem« povsem vseeno, to, če bo »perilo« do čistega dospelo, ali bo umazano ostalo, ter, neposušeno, do plesnivosti dospelo! In šteje le to da - ohranjamo tradicijo, in bo iz sina drugi oče, iz hčere pa druga mama zrasla…

Ne-bodi-kot-drugi?! V svetu »fotokopiranja«, in »fotokopij«?!