»Pametnejši popušča«…

Piha, na trenutke celo bije, obenem pa je tudi dežinke moč zaznati. Resda ne lije, a je nebo v sivino odeto, pa ne vem – bi nerazsvetljenemu nebu verjel, ali, morda, razsvetljenim vremenoslovcem?!

 

Včasih so, baje, kmetje že po vilah, tistih, za kidanje gnoja, denimo, vedeli, kakšno bo vreme. Ne verjamem, kmečka pamet je, še vedno, kmečka, vile tudi obstajajo, in vreme, obenem pa – še tisto, kar so »včeraj«, in to z gotovostjo, »vedeli«, da, to »danes« pozabljajo, ali pa, v najboljšem primeru, ko jih v kot stisneš, na sila nespretne načine opravičujejo, pa skorajda ne najdem osnov, za to, da bi verjel temu, da nekdo zares ve, kako in kaj so, včasih, tudi kmetje…

 

Zanimive so njihove opredelitve, pojasnjevanja, »definicije«. Tudi tiste s področja miselnih, posledično vseh preostalih, zmožnosti. Pa »vedo«, denimo, da so mišljenjske zmožnosti odvisne od velikosti glave. Le kaj bi Ajnštajn na to porekel, dokazano je namreč, da je imel krepko manjšo glavo, od povprečne betice, posledično tudi manjše možgane, le… ja, le čelni reženj, tisti, ki o razumu govori, je bil, proporcionalno, v odnosu do preostalih možganov, krepko večji od običajnih, krepko bolj aktivnosti izkazujoč, s svojo razbrazdanostjo…

 

»Vedo«, kakopak, da tudi spol učinkuje na mišljenje, pa »vedo«, da obstaja ženska-pamet, in tudi moška-pamet. Kaže, da se, s časom, razlike med njima manjšajo, vse več je moških, ki se na pete povzpenjajo, si frizure barvajo, se v parfumih kopajo, si uhane, in druge podobe nekega nakita, natikajo, da, celo ličenje prodira, počasi, a zanesljivo, v to, moško-pamet. Pravzaprav ne vem, če gre za nekakšno novost, ali zgolj obujanje nekih tradicij, o katerih sicer, tako silno »vedoči«, pojma nimajo, a so jim v gene vsajene…

 

Tudi po poklicih je moč, baje, pamet ugotavljati. Pa obstajajo trgovska, in znotraj nje po posameznih panogah podeljena, pamet, odvetniška, zdravniška, čevljarska… v kolikor je, kakopak, moč besedo logika vštevati med zadeve, ki naj bi o načinu mišljenja govorile.

Uboga beda, ki niti do tega ne zmore seči, da bi vedela o obstajanju določenih (družbenih) kalupov, da, tudi mišljenjskih, posledično o različnosti navad, običajev, ki pa, kljub svoji raznolikosti, vsi, brez izjeme, pričajo zgolj in samo o – neumnosti, o bitjih, ki brez napotkov, nekih kažipotov in ograjenih steza, da slučajno ne bi, pomotoma, z njih skrenila, niti koraka, samostojnega, niso zmožna narediti! Čeprav…

 

Da, res je, obstajajo različne podobe, oblike mišljenja, in med njimi je obča pamet tisto izhodiščno, najnižje, kar je možno, in kar je tudi polžem, ma, celotnemu živalskemu svetu dano, resda v specifičnih podobah, a v osnovi enako, a kaj, ko občost dlje ne seže, in je samozaverovano prepričana v to, da je njena pamet – vrhunec. Je, zares je, vsaj njim, ki višje, zaradi same svoje naravne zasnovanosti, ne zmorejo seči, in nikoli tudi ne bodo.

 

Kopica nekih imen, skozi zgodovino ohranjenih, denimo nek Tesla… že kot dete je imel v glavi neprimerno več, kot je imelo celotno »človeštvo«, skupaj, kakopak!

Že res, da se, kot dete, ni izkazoval z nekim, obče veljavnim, »znanjem«, saj še ni z zadostno količino na-pamet-naučenih podatkov razpolagal, a je obenem tudi res, da je razpolagal z orodjem, katerega občost niti oblike ne pozna, kaj šele, da bi vedela, kako je potrebno z njim ravnati, kaj vse je moč z njim opravljati, in opraviti, z – zmožnostjo razumevanja, z razumom!

 

»Pametnejši popušča,« še ena, in to velika, NEresnica, izkazovana v podobah nekih občih prepričanj.

Doživel sem, velikokrat, neka vprašanja, denimo, če mislim, da sem najpametnejši, ali vsaj pametnejši od nekoga drugega… zgolj radi tega, ker se zavedam, da tisti, ki so me tako spraševali, ne vedo o čem govorijo, teh vprašanj nisem doživljal v podobah žalitev, kajti – pamet je namenjena izključno razreševanju nekih praktičnih problemov, v okvirih tistega obstoječega, katerega je moč s čutili zaznati, prepoznati, dočim… čim usta odpre, da bi »mislila«, celo »modrovala«, se izključno kot NEumnost izkaže! Tudi ovca, vsaka, ve, katera paša je boljša, v katero smer bi se, za njo, podala, a niti slučajno ne zmore vedeti, tega, denimo, ali bo, sledeč pastirju, njegovi palici, ali soli v pesti, dospela na drug pašnik… v oboro… ali – v klavnico…

 

Ja, te »različne podobe pameti«, v okvirih občega »vedenja«… prav nič določena izkazovanja niso posledica neke zmožnosti mišljenja, še več, ko bi ta zmožnost obstajala, teh izkazovanj sploh bilo ne bi, pač pa pridresiranih navad, nekih »družbenih« norm, prepričanj, pričakovanj, v okviru katerih…

Ja, zanimivo, celo takšne bedarije, kakršne so razni modni-trendi, se izkazujejo izključno kot »miselne« zmožnosti – mišljenja nezmožnih! In temeljijo, te razne zapovedi, tudi modne, samo na tem, da – bitja, ki ničesar v sebi, in zlasti v beticah, ne premorejo, ne znajo, ne zmorejo drugače! Potrebujejo biti v čredah, ker samostojno niso zmožna, potemtakem potrebujejo biti enaka vsem ostalim črednim, obenem pa si želijo biti nekaj-posebnega, a tega drugače, kot z nekimi izven-sebe zadevami ne zmorejo doseči, pa… tudi sraka, vsaka, je nekaj-posebnega, v kolikor se ji v gnezdu neki okraski svetijo!

V bistvu se mi srake smilijo, le močnejši veter zadostuje, da jim gnezda razdre, okraske odpihne, pa, revice, v hipu, in spet, dospejo do svoje nič-posebnosti! Katera jih, resnici na ljubo, nenehno »krasi«, vsaj tistim pogledom, ki sračjim niso enaki.

 

Ne, ne želim biti niti pametnejši, še manj naj-pametnejši, daleč od tega, čemu bi razum, ki mi je bil, med vso žvadjo, v prekletstvo dan, zametaval, ga celo zavrgel, in to zato počel, da bi se zmogel izključno kot bedak izkazovati?!

Ni res, da pametnejši popušča, nasprotno, vztrajnejši je pri svojih namerah, umnejši popušča… kadar mu je popuščanje dovoljeno, brez škode v izbiro dano, sicer pa…

Ko bi zares obstajalo to popuščanje, brezpogojno, povej – bi Tesla dospel do svojih ugotovitev, ali bi raje, že na začetku svoje poti, predajo podpisal, in, tudi on, sprejel »modrosti« vesoljne bebavosti?! Obenem pa…

Ob brezpogojnem popuščanju umnega, dobrega, poštenega… bi bilo na tem svetu, še vedno, zaznati, tako kot sedaj, vsaj trohice vsega naštetega, ali bi obstajalo izključno butasto, slabo, pokvarjeno?!